Varuh človekovih pravic, Peter Svetina, je ostro kritiziral odločitev vlade oz. ministrstva za solidarno prihodnost glede 80-odstotnega znižanja proračunskega financiranja varstveno-delovnih centrov v letošnjem letu. Poleg očitkov kršitve ustave in zakonodaje je opozoril na možnost razumevanja te odločitve kot popolnega nespoštovanja invalidov in drugih ranljivih skupin.
Spremembe, ki so bile uvedene v finančnem okviru za leto 2024, po mnenju Svetine, postavljajo temelje socialne države na krhke temelje. Ta odločitev, po njegovem mnenju, pomeni neposredno kršitev ustave, konvencije o pravicah invalidov ter neskladnost z zakonom o socialnem varstvu.
Neustrezna zakonodaja in manko strategije
Varuh poudarja, da zakon o socialnem varstvu predstavlja organizirano obliko varstva, ki izpolnjuje temeljne človekove pravice odraslih invalidnih oseb do storitev, ki jim omogočajo aktivno vključevanje v družbeno življenje, delovno okolje ter opravljanje koristnega in njihovim zmožnostim primernega dela.
Svetina opozarja, da Slovenija, nekdaj prepoznana kot napredna država pri zagotavljanju storitev socialne države, s takšnimi potezami drastično odstopa od tega statusa. Njegova zaskrbljenost sega tudi na področje dolgotrajne oskrbe, ki ne vsebuje vizije ter ne zagotavlja potrebnih oblik pomoči najranljivejšim skupinam. Opozarja tudi na težnjo po drastičnem zmanjševanju obsega osebne asistence.
Zakon o osebni asistenci gradijo na sistemu nezaupanja
Svetina izpostavlja, da zakon o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami obtičal, novosti v zakonu o dolgotrajni oskrbi pa nimajo potrebnih finančnih predispozicij za učinkovito izvajanje. Prav tako kritično ocenjuje trenutno obravnavo zakona o osebni asistenci, ki gradi na sistemu nezaupanja in pozablja na namen integracije invalidov v družbo.
Z zaskrbljenostjo opozarja tudi na prezasedenost osnovnih šol s prilagojenim programom, čakalne vrste za vstop v varstveno-delovne centre ter pomanjkanje ustreznih prostorov in strokovnega osebja, kar po njegovem mnenju kaže na nevarnost razpada sistema. Varuh poudarja, da tak razvoj ni v smeri, ki bi spoštovala dostojanstvo vsakega posameznika, kar pa je nujno v ustavno varovani socialni državi.
