Rekordno vroč začetek poletja je slovenskim kmetom že v juniju povzročil precejšnje preglavice. Pomanjkanje padavin, visoke temperature in izsušujoč veter močno vplivajo na stanje v poljedelstvu. Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, Andrej Rebernišek, opozarja, da sušni znaki postajajo vse bolj očitni na poljščinah in vrtninah. Še bolj kot trenutna situacija pa kmete skrbijo vremenske napovedi, ki ne obetajo večjih količin dežja. »Tudi veter dodatno suši tla, kar le še poslabšuje razmere,« pojasnjuje Rebernišek.
Najbolj ogroženi pridelki so trenutno pšenica, koruza, krompir, čebula, soja, solata in druge vrtnine. Ker ni jasno, kako dolgo se bo sušno obdobje nadaljevalo, je tudi ocena škode za zdaj še nemogoča. Poleg rastlinstva pa visoke temperature vplivajo tudi na živali. »V hlevih je nujno poskrbeti za dobro prezračevanje – idealna temperatura za govedo je okoli 15 stopinj Celzija, in če se ta dvigne nad 30, postane resna težava. Pomembna je tudi stalna dostopnost do sveže vode in senca za živali na paši,« dodaja Rebernišek.
Zaradi razmer se s težavami soočajo številni kmetje, med njimi tudi Branko Majerič iz Moškanjcev, znan po pridelavi zaščitene sorte čebule – Ptujskega lüka. Kot pravi, v 25 letih česa takega še ni doživel: »V preteklosti smo čebulo zalivali morda dvakrat na sezono, letos pa že dvakrat samo v juniju. Suša je izjemna.«
Majerič je prepričan, da prihodnost pridelave brez namakanja ni več vzdržna. »Na območjih, kjer je infrastruktura že vzpostavljena – recimo v Gorišnici in Ormožu – se ne bi smelo razmišljati, ali se splača. Namakanje mora postati standard, ne izbira. Cena namakanja je okoli 200 evrov na hektar letno, kar ni veliko v primerjavi s potencialnimi izgubami,« opozarja.
Težave pa niso omejene le na vreme – tudi infrastruktura marsikje odpoveduje. V Miklavžu na Dravskem polju kmetje sicer imajo vodni vir, a namakalni sistem ne deluje. Občina pojasnjuje, da ni odgovorna za upravljanje sistema, saj to bremeni lastnike zemljišč. Župan Egon Repnik dodaja, da so že v preteklosti želeli sodelovati v državnem razpisu za nadgradnjo sistema med Miklavžem in Dobrovcami, a je projekt zastal zaradi pomanjkanja soglasij med lastniki. Tako je občina svojo vlogo takrat zaključila.
