Zdravstveni in pokojninski sistem v Sloveniji je pod vse večjim pritiskom zaradi velikega števila oseb, ki so v dolgotrajnem bolniškem staležu. Po zadnjih podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo konec februarja 2025:
- več kot 300 oseb odsotnih z dela več kot pet let,
- 1.763 oseb bolniško odsotnih nad tri leta,
- skoraj 10.000 ljudi pa več kot eno leto.
Izjemen primer predstavlja oseba, ki je v bolniškem staležu že od 23. junija 2011, torej več kot 13 let. Vmes je bila deloma zaposlena s krajšim delovnim časom, a je kljub temu iz obveznega zdravstvenega zavarovanja prejela že več kot 117.000 evrov.
Bolj ohlapen sistem kot v tujini
V primerjavi z večino evropskih držav, kjer je dolžina bolniškega staleža pogosto omejena na največ eno leto, je slovenski sistem izjemno prožen in podvržen dolgotrajni obremenitvi.
ZZZS zato predlaga celovite reforme, med katerimi so:
- uvedba individualnih načrtov rehabilitacije ob sodelovanju strokovnjakov medicine dela,
- večji poudarek na poklicni prekvalifikaciji,
- prenova invalidske zakonodaje,
- učinkovitejša presoja delovne zmožnosti.
Cilj teh sprememb je hitrejše vračanje v delovno okolje ali ustrezna ureditev statusa, kadar to ni mogoče.
Razlogi za dolgotrajne odsotnosti
Med ključnimi razlogi za dolgotrajno bolniško odsotnost izstopajo:
- demografske spremembe, kot sta staranje prebivalstva in podaljšana delovna doba,
- nezadostna prilagoditev delovnih mest,
- finančna motivacija, saj je bolniško nadomestilo pogosto višje od invalidske pokojnine, kar lahko ljudi odvrača od formalnega postopka invalidske upokojitve.
Problem dolgotrajne bolniške odsotnosti tako ni le zdravstveni, temveč tudi sistemski, saj vpliva na vzdržnost javnih financ, delovno aktivnost prebivalstva in učinkovitost sistema socialne varnosti.
