Letos bodo za obnovo po lanskih avgustovskih poplavah predvsem uporabili sredstva iz državnega proračuna in evropskega solidarnostnega sklada.
V prihodnje pa bodo glavni vir financiranja obnove predstavljala sredstva iz namenskega sklada za obnovo. Do konca junija letos se je v ta sklad nateklo več kot 88 milijonov evrov. Po programu odprave posledic škode, ki je bil potrjen maja, je bila skupna neposredna škoda zaradi ujme 4. avgusta lani ocenjena na tri milijarde evrov, sanacijski program za obdobje 2024-2028 pa predvideva potrebo po 2,33 milijarde evrov.
V letošnjem proračunu je za odpravo posledic naravnih nesreč namenjenih 1,1 milijarde evrov. V prihodnjih letih pa bodo glavni vir financiranja obnove po lanskih poplavah sredstva iz sklada za obnovo, ki ga je ustanovila vlada.
Do 30. junija je v ta sklad skupaj priteklo 88,4 milijona evrov, in sicer 10,8 milijona evrov iz donacij, 0,2 milijona evrov iz solidarnostne sobote in prispevkov ter 77,3 milijona evrov iz začasne višje stopnje davka na dohodke pravnih oseb, so pojasnili na ministrstvu za finance. Prihodki sklada bodo v prihodnosti odvisni tudi od gospodarskih razmer in poslovne uspešnosti podjetij. “Trenutno so ocenjeni na 1,6 milijarde evrov v petih letih,” so dodali na ministrstvu.
