Poslanci so danes z 50 glasovi za in petimi proti sprejeli zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, namenjen spopadu z energetsko krizo.
Kaj prinaša zakon?
Zakon med drugim prinaša določila za varčevanje z energijo, spodbuja naložbe v obnovljive vire energije ter omogoča regulacijo cene ogrevanja in subvencioniranje nakupov peletov.
Z zakonom naj bi Slovenija lažje naslovila morebitne krizne razmere pozimi in v preostanku leta 2023, čeprav na vladni strani ne izključujejo potrebe v dodatnem ukrepanju v prihodnjem letu, tudi ob pripravi na naslednjo zimo, ki naj bi bila prav tako zahtevna.
Zakon je pripravljen na podlagi uredbe, jeseni dogovorjene na ravni EU, ter evropskega kriznega okvirja za državne pomoči, vsebuje pa tudi nekatere nacionalne posebnosti.
Skladno z evropsko uredbo so v času od 1. januarja do konca marca 2023 predvideni ukrepi za zmanjšanje porabe elektrike v času največje obremenitve omrežja za pet odstotkov. Za to bo zadolžen sistemski operater prenosnega elektroomrežja Eles, ki bo ponudbe za zmanjšano porabo v koničnih urah izbiral prek razpisa. Za vzpodbujanje manjše porabe elektrike v koničnih urah je predviden mehanizem kompenzacije omrežnine.
Podlaga za subvencioniranje nakupa peletov
Zakon bo vladi omogočil tudi, da v primeru zaostrenih razmer na energetskih trgih vsem ali posameznim distributerjem daljinske toplote naloži obveznost, da za največ šest mesecev oblikujejo tarifne postavke tako, da ne bo presežena določna tarifna postavka za posamezno tarifno skupino ali skupino odjemalcev. Gre tako za podlago za regulacijo cen daljinskega ogrevanja.
Zakon daje tudi podlago za subvencioniranje nakupa lesnih peletov, in sicer za fizične osebe, ki imajo vgrajeno kurilno napravo na pelete za ogrevanje gospodinjstva. Te bodo lahko prejele 100 evrov na tono peletov, skupno za največ pet ton. Pogoj je, da so pelete kupili med 1. septembrom in 31. decembrom letos.
To obdobje so do konca leta z dopolnilom razširili na današnji seji, niso pa poslanci podprli predloga SDS, da bi lahko subvencije veljale za nakupe do 31. januarja 2023. Prav tako niso podprli predloga te stranke za podobno subvencioniranje za kurilno olje, katerega cena je sicer že regulirana.
Del sredstev za ukrepe pomoči ob energetski draginji naj bi država zagotovila s pobiranjem presežnih prihodkov, in sicer bodo prihodki od prodaje elektrike, proizvedene in prodane na veleprodajnem trgu v Sloveniji, ki bodo v obdobju od 1. decembra 2022 do 31. decembra 2023 presegali 180 evrov na MWh, pripadli državnemu proračunu.
