Ptuj ostaja edina mestna občina v Sloveniji brez javnega mestnega kopališča. Medtem ko so se v krajih, kot so Novo mesto, Slovenj Gradec in Ljubljana, nedavno odločili za gradnjo sodobnih kopališč, v Krškem pa trenutno za približno 14 milijonov evrov gradijo nov bazenski kompleks, podobnih načrtov na Ptuju – ali v katerikoli bližnji občini – ni zaznati.
Tudi okoliške občine, ki bi po finančnih zmožnostih morda lahko izvedle takšen projekt – recimo Markovci, Gorišnica, Kidričevo, Hajdina, Majšperk ali Podlehnik – trenutno ne kažejo interesa v tej smeri.
V času nekdanje Jugoslavije je na območju današnjih Term Ptuj delovalo javno kopališče, ki so ga mnogi krajani soustvarjali s samoprispevki in prostovoljnim delom. Po osamosvojitvi pa je s privatizacijo to nekoč dostopno kopališče prešlo v zasebne roke, s tem pa sta mesto in širša okolica izgubila edini cenovno dosegljiv bazen za vsakdanjo rabo.
Zaradi vse bolj izrazitih poletnih vročin in potrebe po prostorih za rekreacijo in športno dejavnost, bi bilo smiselno ponovno razmisliti o gradnji javnega kopališča. Terme Ptuj sicer obstajajo, vendar so cenovno bistveno manj dostopne – vstopnina je tudi do trikrat višja v primerjavi z običajnimi javnimi bazeni, kjer se cene celodnevnega obiska gibljejo med 4 in 6 evri. Poleg tega so terme namenjene predvsem turistom, ne pa širši lokalni skupnosti in športnikom.
Seveda gre pri gradnji kopališča za finančno zahtevno naložbo, ki zahteva tudi stalno občinsko podporo za obratovanje. A gre tudi za projekt, ki je neposredno namenjen prebivalcem – za zdravje, prosti čas, šport in druženje.
Da ideja o bazenu ni nujno le utopična želja, dokazujeta tudi dva primera iz bližnje regije. V Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah že pripravljajo projekte za nova kopališča. Zanimiva je zlasti zgodba Rogaške Slatine: po tem, ko je njihov občan leta 2022 na Eurojackpotu zadel 11 milijonov evrov, je v občinski proračun priteklo 1,4 milijona evrov davčnih prihodkov. Občani so nato z anketnim glasovanjem odločili, da si želijo bazen. Občina je k temu znesku dodala še milijon evrov iz razpisa Ministrstva za šport, s čimer so zagotovili celotno financiranje projekta – brez porabe občinskih sredstev.
