Vsako leto zadnjo nedeljo v marcu prestavimo uro za eno uro naprej in preidemo na poletni čas. To nam prinaša daljše in svetlejše večere, vendar hkrati pomeni tudi eno uro manj spanja, kar lahko vpliva na naše počutje in zdravje. Poletni čas traja do zadnje nedelje v oktobru, ko se vrnemo k zimskemu času, ki je običajno ugodnejši za človekov bioritem.
Poletni čas je bil sprva uveden za varčevanje z energijo, saj naj bi zaradi daljših dni porabili manj elektrike. Kljub temu sodobne raziskave kažejo, da so prihranki manjši, kot se je predvidevalo, zato se vse več držav sprašuje, ali je premikanje ure še smiselno. Spremembe časa namreč lahko vplivajo na spanec, produktivnost in zdravje posameznikov.
Za lažjo prilagoditev na premik ure strokovnjaki priporočajo postopno prilagajanje spalnega ritma. Nekaj dni pred premikom ure pojdite spat 15 do 20 minut prej, poskrbite za kakovosten spanec in preživite več časa na prostem, saj dnevna svetloba pomaga uravnati notranjo uro. Ure na napravah nastavite že pred spanjem, sproščanje pa lahko olajša prehod na nov ritem.
Tehnike sproščanja, kot so dihalne vaje, postopno mišično sproščanje in vizualizacija, lahko pomagajo umiriti telo in um. Sproščanje zmanjšuje stres, izboljšuje spanec in krepi koncentracijo ter spomin. Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje ohranjanje rednega spalnega urnika, sprostitvene rituale pred spanjem in izogibanje elektronskim napravam, kofeinu ter težkim obrokom tik pred spanjem. Pomembno je tudi poskrbeti za udobno spalno okolje — tiho, temno in hladno sobo. Če kljub vsemu težave s spanjem vztrajajo, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč.
