Tri preverjanja znanja na teden, pogosto še četrto popravno, poleg tega pa še ustno ocenjevanje – decembra in januarja, ko se bliža konec ocenjevalnega obdobja, se veliko otrok in mladostnikov sooča z izrazitim stresom zaradi šolskih obveznosti. Je to eden od razlogov za dolge čakalne dobe pri pedopsihiatrih? Po mnenju pedopsihiatrinje Barbare Šegula Škoberne bo treba reformirati šolski sistem. Na Ministrstvu za izobraževanje napovedujejo spremembe, vključno s prenovo pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ocenjuje stiske otrok in mladostnikov na podlagi anket, izvedenih na reprezentativnem vzorcu. Med njimi je raziskava “Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju“, ki jo NIJZ v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo izvaja vsaka štiri leta. V Sloveniji vključuje 11-, 13-, 15- in 17-letnike.
Rezultati raziskave iz leta 2022, ki jih na NIJZ ocenjujejo kot relevantne za današnje stanje, kažejo, da je približno ena petina mladostnikov kazala povišano verjetnost depresije. Prav tako je dobra petina resno razmišljala o samomoru, približno vsak šesti mladostnik pa je pogosto občutil osamljenost. S težjo obliko tesnobe se je soočalo 6,7 odstotka mladih.
Čeprav slovenski mladostniki v povprečju poročajo o primerljivem zadovoljstvu z življenjem kot njihovi vrstniki v tujini, so pri duševnem blagostanju dosegli nižje vrednosti. Telesne in psihosomatske težave, kot so glavoboli ali težave s spanjem, so bili pri slovenskih mladostnikih v povprečju redkejši kot v tujini, prav tako so redkeje navajali občutke osamljenosti, ki so bili pri nas pod mednarodnim povprečjem.
