Predstavniki Podravja v državnem zboru so se na delovnem srečanju z vodstvom Regionalne razvojne agencije Podravje – Maribor pogovarjali o tem, katere projekte in področja bi morala regija postaviti v ospredje v prihodnjem desetletju. Srečanje je potekalo v času priprave Regionalnega razvojnega programa za obdobje 2028–2034.
Direktorica RRA Podravje – Maribor Nataša Ritonija je ob tem izpostavila pomen skupnega nastopa regije. Po njenih besedah bo prav dobra povezanost ključna tako pri pridobivanju razvojnih sredstev kot pri izvedbi načrtovanih projektov.
Srečanja so se udeležili poslanci SDS Franc Breznik, Andrej Kosi in Jožef Lenart ter poslanca Gibanja Svoboda Lena Grgurevič in Tomaž Lah.
Kosi je med pomembnejšimi vprašanji izpostavil decentralizacijo in oblikovanje ukrepov, ki bi bolj neposredno odgovarjali na potrebe lokalnega okolja. Razvojne možnosti vidi tudi v kmetijstvu, med drugim pri uporabi Drave za namakanje, izboljšanju protitočne zaščite ter podpori vinogradništvu.
Lenart je opozoril predvsem na vprašanje ustanavljanja regij ter odhajanja mladih in izobraženih ljudi. Prav usposobljeni kadri so po njegovem mnenju pomemben temelj nadaljnjega razvoja, raziskovanja in inovacij.
Breznik je kot priložnosti Podravja navedel nadaljnji razvoj Pohorja, dokončanje mreže kolesarskih povezav in močnejšo promocijo štajerske vinske zgodbe.
Grgurevič pričakuje večjo podporo države Mariboru, pri čemer je poudarila predvsem vlaganja v znanost, razvoj in inovacije ter tesnejše povezovanje univerze z gospodarstvom. Regija ima po njeni oceni znanje in potencial, ki ju je treba bolje izkoristiti.
Lah pa je opozoril, da je treba nekatere večje regionalne projekte premakniti z mrtve točke. Med njimi je izpostavil mariborsko letališče ter cestno povezavo Ptuj–Ormož, pri katerih bo po njegovem mnenju nujno sodelovanje države.
Podravska regija ima približno 330.000 prebivalcev in sodi med največje razvojne regije v Sloveniji, vendar po več gospodarskih kazalnikih še vedno zaostaja za državnim povprečjem. BDP na prebivalca dosega približno 82 odstotkov slovenskega povprečja, povprečna bruto plača pa okoli 93 odstotkov. Med večjimi izzivi ostajajo tudi prenizka vlaganja v raziskave in razvoj, staranje prebivalstva, odliv izobraženih kadrov ter pomanjkanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
