Po zadnji anketi Mediane za POP TV največ podpore med strankami ohranja Slovenska demokratska stranka, ki bi jo volilo 24,5 odstotka vprašanih, kar je nekoliko višje kot januarja, ko je znašala 21,7 odstotka. Za njo sledi Gibanje Svoboda z 17,8-odstotno podporo, kar prav tako nekoliko presega januarsko vrednost 14,9 odstotka. Razlika med prvo in drugo stranko ostaja podobna kot v začetku leta.
Na tretjem mestu se nahaja skupna lista Levica in Vesna s podporo 7,2 odstotka volivcev (januarja 5,9 odstotka). Sledi Anže Logar in stranki Demokrati z 5,4-odstotno podporo (januarja 5,9 odstotka). Socialni demokrati beležijo 5,1-odstotno podporo (januarja 6,3 odstotka), medtem ko skupna lista Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka in Fokus Marka Lotriča dosega 4,7 odstotka (januarja 5,4 odstotka).
Vlada svoj mandat zaključuje s skoraj 40-odstotno podporo, medtem ko na vrhu priljubljenosti posameznikov ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Razdelitev poslanskih mandatov
Če upoštevamo le tiste, ki so se opredelili za volitev, bi največ poslanskih mandatov pripadlo Slovenski demokratski stranki, in sicer 32. Gibanje Svoboda bi jih prejelo 23, skupna lista Levice in Vesne devet, Demokrati sedem, Socialni demokrati ter združena lista Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka in Fokus Marka Lotriča pa po šest.
V Državni zbor bi se lahko uvrstila tudi zunajparlamentarna stranka Resni.ca, ki bi dobila pet mandatov.
Možni povolilni scenariji
Tri tedne pred parlamentarnimi volitvami ankete kažejo na precej izenačen dvoboj med levim in desnim političnim blokom, kar nakazuje, da bo sestavljanje prihodnje vlade lahko dolgotrajno in zapleteno. Janez Janša napoveduje oblikovanje vlade le, če bo zagotovljena jasna desnosredinska večina dveh strank, medtem ko Robert Golob po ocenah težko ponovi mandat z obstoječo koalicijo.
V ospredju so različni scenariji – od čisto desne ali leve vlade do mešanih ali celo manjšinskih koalicij. Pomembno vlogo bi lahko odigrale tudi manjše in nove stranke, uspeh sestavljanja vlade pa bo močno odvisen od pripravljenosti politikov, da prestopijo politično sredino. Ostaja vprašanje, kakšna vlada se obeta in koliko časa bo trajalo, da bo oblikovana. Možen je tudi scenarij predčasnih volitev, če nikomur ne bo uspelo sestaviti stabilne koalicije.
