V četrtek 10. oktobra je v Vetrinjskem dvoru potekala pomembna razprava o razvoju regije, kjer so izpostavili vlogo evropskih sredstev pri njenem gospodarskem, infrastrukturnem in družbenem napredku. Dogodek je ponudil vpogled v ključne razvojne izzive in priložnosti, ki jih evropska kohezijska politika omogoča za spodbujanje regionalnega razvoja. Strokovnjaki iz različnih ministrstev in institucij so razpravljali o aktualnih projektih, usmeritvah ter možnostih, ki bi jih lokalne skupnosti lahko izkoristile za povečanje konkurenčnosti in kakovosti življenja v Podravju.
Glavni cilj ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je močna Slovenija in močne regije. Če izhajamo iz vidika moči osrednjeslovenske regije lahko ugotovimo, da je Slovenija precej močna, a ko se ozremo na ostale regije ugotovimo da temu ni tako. Ena izmed slabše razvitih je populacijsko zelo številčna podravska regija, ki v primerjavi s osrednjeslovensko regijo in avstrijsko štajersko zelo zaostaja v razvoju.
Leta 2014 je bila podravska regija po gospodarski razvitosti na sedmem mestu, a je do leta 2019 zdrsnila na deveto. Ta padec je posledica več dejavnikov, med katerimi izstopa prestrukturiranje industrije brez nadgradnje v inovativne dejavnosti, kar je povzročilo izgubo delovnih mest. Hkrati je visoka brezposelnost in pomanjkanje priložnosti v novih sektorjih oviralo napredek, medtem ko slabša prometna in digitalna infrastruktura ni privabila večjih investicij. Izseljevanje mladih je povzročilo staranje prebivalstva, kar je še dodatno oslabilo gospodarski razvoj. Neenakomerna porazdelitev kohezijskih sredstev in slabo načrtovani projekti pa so še dodatno zavrli razvoj regije, ki je zaostala za bolj uspešnimi regijami v Sloveniji.
Podravska regija se že vrsto let sooča s težavami, ki zavirajo njen gospodarski razvoj in kakovost življenja. Kljub dostopu do evropskih sredstev za regionalni razvoj regija zaostaja zaradi prestrukturiranja industrije brez modernizacije, pomanjkanja delovnih mest v novih sektorjih ter slabše infrastrukture. Dodatno breme predstavlja odseljevanje mladih, kar vodi do staranja prebivalstva in zmanjšanja delovno aktivnega kadra. Ti dejavniki so prispevali k padcu regije na lestvici razvitosti, vendar ostaja potencialno močno območje, ki lahko z ustreznim upravljanjem kohezijskih sredstev in ciljanimi investicijami postane konkurenčnejša in privlačnejša za življenje in delo.
