Če ne bo novih zapletov, naj bi bila prenova Onkološkega oddelka UKC Maribor zaključena jeseni prihodnjega leta. Po besedah predstojnice oddelka, Maje Ravnik, bodo razmere za delo in oskrbo bolnikov bistveno izboljšane – ne le za onkologijo, temveč tudi za področji nuklearne medicine in hematologije, kar predstavlja pomemben napredek.

Oddelek za onkologijo je bil ustanovljen leta 2016. Poleti 2023 so začeli nadgrajevati obstoječo zgradbo, ki bo po novem imela tri dodatne etaže. Poleg tega poteka gradnja povsem nove sedemnadstropne stavbe.

Gradnjo je lani za kratek čas ogrozil spor z bližnjimi stanovalci na Masarykovi ulici, vendar so se uspeli dogovoriti, zato projekt zdaj nemoteno napreduje. Ravnik upa, da bodo jeseni 2026 nove prostore že lahko uporabljali.

Glavni vhod v Onkološki oddelek bo ostal v pritličju zdajšnje zgradbe, kjer bo še naprej tudi čakalnica, poleg katere bosta dve novi ambulanti. Nasproti tega vhoda bo dostop do nove stolpnice, v pritličju katere bodo prostori za podporne dejavnosti – od kongresne dvorane do prostorov za društva in socialno službo.

Prvo nadstropje obstoječega objekta bo še naprej namenjeno dnevnemu izvajanju kemoterapij, vendar bodo kapacitete razširjene – trenutno je na voljo 16 mest, kar zadostuje tudi za do 70 pacientov dnevno. Za tiste, ki potrebujejo daljšo hospitalizacijo, bodo po novem namenjena višja nadstropja.

V drugem in tretjem nadstropju nove stavbe bo deloval oddelek za nuklearno medicino, ki bo z novimi prostori pridobil sodobne pogoje. V prihodnosti načrtujejo še dodatne kapacitete, in sicer na lokaciji trenutno sporne stavbe na Masarykovi, čeprav ti načrti niso vključeni v aktualno prenovo.

Pomembna novost je tudi tesnejše povezovanje med različnimi oddelki. Obsevanje se denimo pogosto načrtuje na podlagi izvidov PET-CT, zato bližina oddelkov omogoča učinkovitejše zdravljenje.

V četrtem nadstropju obeh med seboj povezanih stavb bo deloval hematološki oddelek, ki bo prvi v državi združen z onkologijo. To bo omogočilo celostno in strokovno obravnavo bolnikov ter varnejše pogoje ob morebitnih nalezljivih boleznih.

Peto nadstropje bo služilo enoti za paliativno oskrbo – v starem delu bodo bolniške sobe, v novem pa specialistične ambulante, vključno s prostori za kliničnega psihologa, dietetika in manjšo telovadnico za rehabilitacijo. Urejena bo tudi soba za manjše postopke, ki jih zdaj izvajajo drugje.

Zdajšnji onkološki oddelek razpolaga le z devetimi bolniškimi posteljami, ki zadostujejo le za krajše hospitalizacije. Po prenovi se bo to število povečalo na 40, kar bo razbremenilo druge oddelke in izboljšalo dostopnost zdravljenja za bolnike iz celotne severovzhodne Slovenije.

Na vrhu obstoječe zgradbe bo urejena terasa, ki bo pacientom v najvišjem nadstropju omogočila stik z zunanjostjo in razgled vse do Pohorja – kar utegne imeti pomemben psihološki učinek na bolnike.

V šestem nadstropju nove stolpnice bo umeščena enota za radioterapijo, v sedmem pa prostori vodstva in raziskovalne dejavnosti.

Zelo pomemben del prenove predstavljajo tudi novi obsevalniki, saj so obstoječe naprave dotrajane in onemogočajo izvajanje terapij v celotnem obsegu. V prihodnjem letu pričakujejo prihod štirih novih obsevalnikov, ki bodo umeščeni v posebej zgrajene prostore v kletni etaži. Uporabni bodo takoj po kalibraciji, torej še pred uradnim zaključkom gradnje.

Kljub infrastrukturnim izboljšavam pa ostaja velik izziv pomanjkanje kadrov. Ravnik opozarja, da zanimanja za specializacijo iz internistične onkologije ni, zato predlaga uvedbo stimulativnih ukrepov – podobno kot pri družinski medicini. Tudi medicinskih sester primanjkuje, saj na razpise pogosto ni nobene prijave.

Koliko več pacientov bodo lahko sprejeli po prenovi, je težko napovedati zaradi narave zdravljenja. Vseeno nameravajo ohraniti celovito obravnavo najpogostejših vrst raka, vključno s paliativno oskrbo in obsevanjem. Trenutno pa so morali začasno prekiniti sprejem novih pacientov z urološkimi raki, kar naj bi se uredilo z vrnitvijo dveh zdravnic po porodniškem dopustu.

Prejšnji članekZlata trsna rumenica še naprej grožnja vinogradom – pomoč vinogradnikom le še letos
Naslednji članekPtuj ob 650-letnici mestnega statuta ne bo dobil državnega kovanca – možna lokalna rešitev