Prihodnji razvoj Letališča Edvarda Rusjana Maribor je trenutno predvsem povezan z obnovo poškodovane infrastrukture. Na Ministrstvu za infrastrukturo poudarjajo, da je trenutno najpomembnejša naloga odprava škode po neurju s točo, ki je junija 2024 poškodovalo potniški terminal.
Kot je pojasnil predstavnik ministrstva za odnose z javnostmi Luka Dobrinič, je v ospredju sanacija terminala in vzpostavitev pogojev, ki bodo omogočili normalno delovanje letališke infrastrukture. Do zaključka obnovitvenih del je delovanje letališča prilagojeno dejanskim zmogljivostim infrastrukture ter pogojem, v katerih lahko delujejo letališke službe.
Sočasno z obnovo potekajo tudi postopki za čim hitrejše sprejetje državnega prostorskega načrta za območje letališča. Ta dokument bo določil dolgoročne prostorske smernice za razvoj infrastrukture ter ustvaril pogoje za morebitne prihodnje investicije in širitev dejavnosti na območju letališča.
Na ministrstvu poudarjajo, da je prav sprejem tega načrta ključnega pomena za nadaljnji razvoj, saj lahko potencialnim vlagateljem odpre možnosti za nove projekte in naložbe.
Na vprašanje, kdaj bi se lahko na mariborskem letališču ponovno vzpostavil redni potniški promet ali obsežnejše logistične dejavnosti, na ministrstvu za zdaj ne navajajo konkretnih časovnih okvirjev. Pojasnjujejo, da je časovnica odvisna od več dejavnikov, med drugim od zaključka obnovitvenih del, interesa letalskih prevoznikov in logističnih operaterjev ter nadaljnjih razvojnih odločitev glede letališča.
Letališka infrastruktura je v lasti Republike Slovenije, zato ima država osrednjo vlogo pri odločanju o njenem razvoju. Naloge upravljavca trenutno opravlja Ministrstvo za infrastrukturo oziroma družba DRI upravljanje investicij.
Na ministrstvu ob tem opozarjajo, da letališče ne leži na območju Mestne občine Maribor, temveč v občini Hoče – Slivnica. Ta lahko z vidika lokalnega in regionalnega razvoja daje pobude ter predlaga razvojne usmeritve glede prihodnosti letališča.
Trenutne aktivnosti države so tako usmerjene predvsem v obnovo infrastrukture in pripravo državnega prostorskega načrta. Ta bo določil razvojni okvir ter prostorske možnosti za različne dejavnosti na območju letališča, med drugim tudi za logistične ali tovorne projekte.
Ali bodo takšni projekti tudi dejansko uresničeni, pa bo po navedbah ministrstva v veliki meri odvisno od interesa na trgu ter pripravljenosti potencialnih vlagateljev in pobudnikov za sodelovanje pri nadaljnjem razvoju mariborskega letališča.
