Naselje Sakušak v občini Juršinci je že leta pravo romarsko središče ljubiteljev Puhovih vozil. Tam namreč stoji muzej, posvečen spominu na rojaka Janeza Puha, ki se je rodil prav v tem kraju. Ob 160. oblbetnici njegovega rojstva v soboto pripravljajo množično evropsko srečanje Puhovih vozil ter odprtje novih razstavnih prostorov muzeja.
Z muzejem upravlja Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci
Predsednik društva Vlado Slodnjak, je dejal, da gre za muzejsko zbirko v celoti namenjeno Puhovemu življenju in delu, predstavljeni so tudi njegovi izdelki in patenti. Ob dogodku pričakujejo številne ljubitelje in lastnike Puhovih vozil, med drugim srečanje tudi s pobratenimi društvi iz Francije, Nizozemske, Belgije, Nemčije. Zagotovo bodo prišli tudi številni Avstrijci, za katere je po besedah Slodnjaka Puhova dediščina nekakšen kult, njegova rojstna vas pa pravo romarsko središče.
Na mestu, kjer je nekoč stala Puhova rojstna hiša, danes stoji stanovanjska hiša. Spominska plošča na njej opozarja mimoidoče, da so prišli do domačije, kjer se je leta 1862 rodil svetovno znani izumitelj Janez Puh. Plošča je bila odkrita ob 130. obletnici njegovega rojstva in je sprožila plaz raziskovalnih aktivnosti o njegovem življenju in delu.
Kdo je Janez Puh?
Janez Puh se je rodil 27. junija 1862 in je kmalu po končanem šolanju odšel v tujino. Leta 1885 se je za stalno naselil v Gradcu, kjer je sprva popravljal kolesa in hkrati razmišljal o izboljšavah. Te je tudi uresničil, saj je znižal okvir, vanj vgradil dvoje enako velikih koles s krogličnimi ležaji, zadnje kolo pa sta gnala oba pedala z verigo.
Leta 1889 je Puh ustanovil svojo delavnico in izdelal kolo z imenom “Styria”, ki je v hudi konkurenci na mednarodnih dirkah doseglo odlične rezultate in zmagalo na sloviti vožnji od Bordeauxa do Pariza. Leta 1901 je iz omenjene tovarne prišlo tudi prvo motorno kolo, Puh pa je že dve leti pozneje patentiral napravo za nastavljanje vžiga pri eksplozijskih motorjih in izdelal svoj prvi avtomobil. Njegovi motocikli so začeli zmagovati na dirkah, leta 1906 so z dvocilindrskim motociklom na dirki v Franciji dosegli rekord s povprečno hitrostjo 77 kilometrov na uro.
Leta 1911, ko je resno zbolel, je njegova tovarna zaposlovala že 1100 delavcev, izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov. Zaradi zdravstvenih težav se Puh umaknil iz podjetja, njegov svet pa so ostale risalne konstrukcijske delavnice. Tako je do leta 1914 razvil 21 različnih avtomobilskih tipov.
Čeprav je bil navezan na slovensko zemljo, ni bil med borci za slovenstvo niti med humanistično izobraženimi Slovenci. Področja njegovega delovanja so bila tehnika, trgovina, obrt, problemi delavstva v tovarni in borba z mestnim svetom v Gradcu za prostor za gradnjo tovarniških hal, v katerih so tisoči dobivali delo.
Skupaj je doslej poznanih 19 različnih patentov Janeza Puha, med katerimi jih je 13 s področja tehnologije cestnih vozil in šest za pisalne stroje.