Tudi po več kot treh desetletjih od nezakonitega izbrisa 25.672 ljudi ta tema še vedno ostaja predmet političnih razprav. Kljub pozivom nevladnih organizacij, predsednice republike Nataše Pirc Musar in varuha človekovih pravic Petra Svetine, ministrstvo za notranje zadeve ne vidi potrebe po spremembi zakonodaje ali sprejetju sistemskih rešitev za celovito popravo krivic izbrisanim.
Nasprotno pa na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Luka Mesec, menijo, da je treba te težave urediti dolgoročno in celostno. Pred dokončno rešitvijo pa nameravajo z začasnimi ukrepi poskrbeti za najbolj nujne primere, kot je bil primer Dušana Gabrovca. Ta je dve leti preživel v UKC Maribor, ker ni imel drugega bivališča. Po posredovanju predsednice republike, ki je predlagala dodelitev stalnega prebivališča, so ga namestili v dom za starejše.
Konec preteklega leta je predsednica republike predsedniku vlade posredovala predlog novele zakona, ki bi uredila status državljanov držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji. Predlog so pripravili Amnesty International Slovenije, Mirovni inštitut ter Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov. V spremnem dopisu so nevladne organizacije opozorile, da si je v prvotnem triletnem roku status uspela urediti manj kot polovica izbrisanih. Glavni razlog je bila nedostopnost potrebne dokumentacije, saj je bila med vojno v BiH deloma uničena. Trenutno zakonodaja, ki bi omogočala ureditev statusa, ne obstaja. Zato so pozvali k takojšnjemu sprejetju zakonskih ukrepov, ki bi izbrisanim in njihovim potomcem omogočili vsaj pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje.
Po besedah Nataše Posel iz Amnesty International Slovenije bi moralo biti dovoljenje za stalno prebivanje dostopno vsem izbrisanim brez dodatnih pogojev. Povrnitev statusa ne bi smela biti časovno omejena, združevanje družin pa mora biti omogočeno brez omejitev. Prav tako bi morali biti otroci izbrisanih obravnavani enakovredno pri urejanju statusa, ne glede na kraj in čas njihovega rojstva.
