Slovenski kmetje so se ostro odzvali na napovedano prepoved reje kokoši nesnic v kletkah, ki naj bi začela veljati do leta 2029. Zaskrbljeni so zaradi možnih ekonomskih posledic, saj opozarjajo na neenak položaj na evropskem trgu. Kot pravijo, bi prepoved privedla do povečanja uvoza cenejših jajc iz drugih držav EU, kjer je baterijska reja še vedno dovoljena. S tem bi slovenski potrošnik še vedno kupoval jajca iz podobnih prirej, domači kmetje pa bi izgubili svojo konkurenčnost.
Poleg tega mnogi kmetje opozarjajo, da so za opremo obogatenih kletk plačali brez subvencij, ta oprema pa še ni amortizirana, kar pomeni, da bi prepoved povzročila velik finančni udarec za rejce.
Zagovorniki sprememb menijo, da gre za ključen korak k izboljšanju dobrobiti živali in dvigu etičnih standardov v kmetijstvu. Posnetki, ki so letos zaokrožili v javnosti, so razkrili neustrezne razmere na nekaterih slovenskih kmetijah, kjer so kokoši rejene v pretesnih kletkah, pogosto poškodovane ali bolne.
A vprašanje, ki ostaja odprto, je, ali bi morala Slovenija s prepovedjo baterijske reje prehitevati evropsko zakonodajo ali počakati na usklajene ukrepe na ravni EU. Vseeno pa več kot 40 odstotkov kokoši nesnic v EU še vedno rejejo v kletkah, kar pomeni, da bi slovenski trg ob prepovedi postal odprt za cenejši uvoz iz drugih držav.
Ministrstvo za kmetijstvo zagotavlja, da bo javna razprava potekala do 12. marca. Kmetje pa opozarjajo, da potrošniki pogosto še vedno posegajo po cenejših jajcih, ne glede na način reje, kar postavlja pod vprašaj resnični učinek prepovedi na dobrobit živali.
