Lani so bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojne dejavnosti dosegli 1,2 milijarde evrov, kar predstavlja 8-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021. Državni statistični urad je poročal, da je bilo v izvajanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti vključenih 25.454 ljudi, kar je za 7 oseb manj kot leto prej.
Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost so se povečali v vseh sektorjih, najbolj pa v državnem sektorju, kjer so narasli za 38 milijonov evrov, kar predstavlja četrtino povečanje v absolutnem znesku in relativno.
Večina sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost je bila porabljena v poslovnem sektorju, in sicer 846 milijonov evrov, kar predstavlja 70% bruto domačih izdatkov za to dejavnost ali 1,5% bruto domačega proizvoda (BDP). Državni sektor je sledil s 16%, visokošolski sektor s 13%, zasebni nepridobitni sektor pa je prispeval manj kot 1% vseh sredstev za raziskovalno-razvojne dejavnosti.
Največ finančne podpore za izvajanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti so zagotovile gospodarske družbe, ki so prispevale 530 milijonov evrov ali 44% bruto domačih izdatkov za to dejavnost. Država je prispevala nekoliko več kot četrtino (26%), tujina pa manj kot tretjino (29%). Visoko šolstvo je prispevalo 0,4%, medtem ko so zasebne nepridobitne organizacije prispevale 0,1%. To je že tretje leto zapored, da je prispevek tujine k bruto domačim izdatkom presegel prejšnje vrednosti, so sporočili iz statističnega urada.
V primerjavi z letom prej se je struktura finančnih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost lani spremenila. Izdatki gospodarskih družb so se zmanjšali za 23,3 milijona evrov (za 4%), v visokošolskem sektorju pa za 1,3 milijona evrov (za 22%). Po drugi strani pa so se povečali v zasebnem nepridobitnem sektorju za 400.000 evrov (za 74%), pri virih iz tujine za 67,1 milijona evrov (za 23%) ter v državnem sektorju za 42,3 milijona evrov (za 16%).
V izvajanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti je bilo lani vključenih 25.454 ljudi, pri čemer je 67% oz. 17.093 predstavljalo raziskovalce. Med njimi jih je bilo 52% v poslovnem sektorju, 16% v državnem sektorju, 30% v visokošolskem sektorju ter 2% v zasebnem nepridobitnem sektorju. Skupna delovna obremenitev ljudi se je v primerjavi z letom 2021 zmanjšala za 1% in je bila enakovredna delu 17.444 oseb s polnim delovnim časom.
Regenerate
