Evropska unija je odločena ohraniti status globalnega svetilnika v boju proti podnebnim spremembam, zato si je z zelenim dogovorom zastavila izjemno ambiciozna cilja: do leta 2050 postati prva ogljično nevtralna celina, še prej pa do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55% glede na izhodiščno leto 1990.
Zaradi podnebne krize bodo ekstremni vremenski pojavi vedno bolj pogosti in intenzivni, to pa bo prinašalo katastrofalne posledice. Te bodo najbolj občutili tisti, ki pa so za podnebno krizo najmanj krivi. Tako zelenega prehoda po mnenju nekdanjega evropskega komisarja ne bo brez rešenih socialnih vprašanj.
Evropa z vsemi programi pomembno doprinaša k brezogljičnosti in ohranja primat med kontinenti v prizadevanjih za vzpostavitev novih praks ravnanja z okoljem.
Ukrajinska kriza je razgalila, kako hudo ranljivi smo v Evropi, saj več kot polovico energije uvažamo in več kot 90 odstotkov ključnih kovin uvažamo.
Pomembno pa je predvidevati tudi, da bo prehod v zeleno prihodnost za večino zelo drag. Kot je kritično direktor družbe ELES Aleksander Mervar če želimo narediti čim bolj kakovosten, čim hitrejši in čim cenejši prehod, potrebujemo več zaupanja med deležniki v sistemu.
