V Javnih službah Ptuj so ob analizi delovanja mestnega ogrevalnega sistema poudarili, da je prenova kotlovnice in prehod na lesno biomaso prinesla pozitivne učinke za lokalno okolje.
Ogrevalna sezona 2024/25 je bila prva, ki so jo v celoti izvedli z novim kotlom na lesne sekance. Plinske kogeneracije, ki jih je prej uporabljalo Komunalno podjetje Ptuj, niso več v uporabi. Iz izračunov izhaja, da so se povprečni letni stroški uporabnikov znižali za približno 19 odstotkov.
V analizi so za primer vzeli stanovanje velikosti 53 kvadratnih metrov z letno porabo 3 MWh toplote, upoštevali pa so tako fiksne kot spremenljive stroške. Rezultati kažejo, da je cena proizvodnje toplote na Ptuju nižja kot v večjih mestih, kot so Velenje, Celje, Ljubljana, Lenart in Maribor. Na primer: razlika v variabilnem delu cene z DDV za MWh med Ptujem in Mariborom znaša 38 evrov – na Ptuju 81 evrov, v Mariboru pa 119 evrov.
Prenova mestne kotlovnice se je zaključila pred dvema letoma in je obsegala gradnjo skladišč za sekance, zalogovnikov tople vode ter sistem za filtracijo dimnih plinov. Dotrajani plinski kotel so zamenjali z novim, ki uporablja lesne sekance kot energent.
V preteklosti je Ptuj toploto pridobival izključno iz zemeljskega plina, kar se je ob skokovitih podražitvah močno poznalo na stroških gospodinjstev. Ker je bil sistem energetsko neučinkovit, tehnološko zastarel in odvisen od enega vira, so se v podjetju odločili za celovito prenovo. Po besedah vodstva se je ta poteza izkazala za izjemno uspešno.
»Z novim sistemom sodimo med najbolj energetsko učinkovite ogrevalne sisteme v državi – to pomeni boljši izkoristek energije in manj izgub. Ključno je, da nismo več odvisni od zemeljskega plina, temveč uporabljamo obnovljive vire iz bližnjega okolja. To se neposredno odraža tudi pri uporabnikih, saj so njihove položnice danes nižje, kot bi bile ob uporabi izključno plinskega ogrevanja,« je poudaril direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik.
