Čeprav mostovi sodijo med najlepše razglede, ki jih ponuja Maribor, predstavljajo obenem tudi eno njegovih najbolj problematičnih točk. To dokazuje vrsta neuspešnih projektov in zapletov, ki se vlečejo že več let. Eden izmed bolj znanih primerov je prenova mostu na Mariborski otok, ki se je končala s slabo izvedbo pohodnih površin – tramovi so bili nameščeni tako neenakomerno, da so predstavljali nevarnost za pešce, dodatno pa so iz podlage štrleli še vijaki. Po številnih pripombah občanov in inšpekcijskih opozorilih je občina te napake zakrila dobesedno – z rjavim itisonom, ki most prekriva še danes, kljub temu da so minila že tri leta in projekt še vedno ni dokončan.
Še bolj zaskrbljujoče pa je stanje Malečniškega mostu, ki je eden najslabše ohranjenih v mestu. Čeprav naj bi ga prenavljali že več let, se razmere na terenu niso izboljšale – most je zgolj prešel iz občinskega v upravljanje države, konkretnih obnovitvenih del pa ni bilo. Razpoke na nosilnih stebrih so danes še hujše kot pred šestimi leti, ko se je že opozarjalo na nujnost sanacije.
Odločitev o tem, ali bo most deležen temeljite obnove ali bo zgrajen popolnoma nov objekt, še ni bila sprejeta. Medtem pa država težavo rešuje s prometnimi omejitvami – že dve leti velja omejitev za tovorna vozila. Po zadnjih informacijah je Direkcija RS za infrastrukturo predlagala ojačanje mostu za nosilnost do 7,5 tone, kar pa Mestna občina Maribor zavrača. Po besedah podžupana Sama Petra Medveda vztrajajo, da mora most izpolnjevati polne nosilnostne zahteve, ne le zaradi prometa, temveč tudi z vidika varnosti.
Zato občina veliko bolj kot preplastitev obstoječega mostu zagovarja njegovo nadomestitev z novogradnjo in izgradnjo prometnega predora. Na levem bregu Drave namreč promet trenutno poteka zgolj po dveh ozkih cestah – ena za vsako smer. Ker je ideja o severni obvoznici padla v vodo, je po mnenju Medveda edina dolgoročna rešitev predor, ki bi povezoval Koroški most s hitro cesto pri Melju.
A vprašanje ostaja, kako realna je gradnja predora, če se že pri obstoječih mostovih kažejo velike težave z vzdrževanjem in upravljanjem. Sanacijo potrebuje tudi Titov most, kjer je zaščita proti rjavenju že tako dotrajana, da na določenih mestih voda pronica skozi konstrukcijo. Prav tako je pred prenovo stari most, medtem ko je pri dvoetažnem mostu lastništvo razdeljeno med občino in DARS. Ta sicer prihodnje leto načrtuje obnovo dela obvoznice in odstranitev bob steze, a večji problemi ostajajo nerešeni.