Minister za delo Janez Cigler Kralj je po drugem posvetu s socialnimi partnerji sporočil, da bo uskladitev minimalne plače za leto 2022 enaka višini rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu. Zvišala se bo torej predvidoma za 4,9 odstotka na 1074,43 evra bruto. Medtem pa se delodajalcem zdi predlagani dvig minimalne plače previsok.
Delodajalcem se zdi predlagani dvig minimalne plače previsok
Dvig minimalne plače za skoraj pet odstotkov pomeni veliko dodatno obremenitev gospodarstva, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Še posebej velik izziv se jim zdi zvišanje za številna podjetja iz energetsko intenzivnih dejavnosti in malega gospodarstva. Predlagajo delno subvencioniranje in spremembe pri socialnih prispevkih.
Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) imajo manj pomislekov. Njen predsednik Branko Meh je ob robu srečanja z novinarji v Ljubljani povedal, da se zavzemajo za dostojne plače za ljudi, ki delajo v obrti in podjetništvu.
“V OZS smo ves čas za dostojne plače za dostojno delo. Ne ukvarjamo se toliko z minimalno plačo, razumemo pa velika podjetja, za katera dvig minimalne plače za pet ali deset odstotkov pomeni veliko. Nekateri opozarjajo, da bodo, če bo do takšnega dviga prišlo, primorani tudi odpuščati,” je še pred ministrovo napovedjo, da se bo minimalna plača letos zvišala za 4,9 odstotka, dejal Meh.
https://twitter.com/JJansaSDS/status/1478644141361881091
Nujna sta ponoven izračun življenjskih stroškov in dvig minimalne plače
Po zakonu bi sicer lahko sledil predlogu sindikatov in pozivom opozicije, da minimalno plačo prilagodi naraščajočim življenjskim stroškom, a tega ni storil. Zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov je bil opravljen leta 2017 in pri 613 evrih nikakor ne ustreza trenutnim razmeram. Ta znesek se do danes ni usklajeval z inflacijo, ampak je ostal nespremenjen. Če bi se veljavni zastareli znesek minimalnih življenjskih stroškov usklajeval od leta 2017 do 2021 vsaj z inflacijo, bi danes znašal 678,7 evra, kar bi pomenilo, da bi morala minimalna plača znašati vsaj 814,4 evra neto oziroma 1173,3 evra bruto,
Revščina med redno zaposlenimi je nesprejemljiva. Najnovejši podatki statističnega urada kažejo, da pod pragom tveganja revščine živi 254.000 prebivalcev, od tega je skoraj 46 tisoč delovno aktivnih. Več kot 7.000 redno zaposlenih oseb zato poleg svoje plače prejema še denarno socialno pomoč “To pomeni, da država posredno subvencionira podjetja, ki ne zagotavljajo plač, s katerimi bi delavci lahko živeli. Takšna politika subvencioniranja zasebnega kapitala še naprej spodbuja politiko nizkih plač ter najhujše oblike kapitalističnega izkoriščanja.”
