Mestni ali občinski svet vsake občine v demokratičnih sistemih je sestavljen iz koalicije in opozicije. Prakse večjih slovenskih občin dajejo dobre rezultate po na navadi takrat, ko pride do konsenza med občinskim vodstvom in političnimi nasprotniki. V Mariboru pa o tem sodelovanju ni ne duha ne sluha.
Eden največjih kritikov župana Saše Arsenovića in njegove ekipe je samostojni mestni svetnik Miha Recek, ki venomer opozarja na neenakopravno razdelitev občinskega denarja. Po drugi strani pa sam pravi, da se ima za konstruktivno opozicijo.
Ob obiskih mestnih četrti in krajevnih skupnosti so nam predsedniki ali predsednice teh lokalnih entitet večinoma podajali iste zgodbe. Nekatere investicije se v centru mesta uredijo v roku parih tednov ali mesecev, v okoliških območjih pa to lahko celo več let. Zakaj je temu tako?
Prioritete občine so usmerjene v popolno ureditev centra mesta, v katerega vsako leto vlagajo približno 100 milijonov evrov investicijskih sredstev. A ob tem se pozablja na osnovno infrastrukturo, povrh vsega ne samo na periferiji, tudi v mestnem središču se občani jezijo nad pomanjkanjem parkirnih površin in hkratnemu širjenju belih con, pod pretvezo trajnostne mobilnosti. Roko na srce pa gre zgolj za polnjenje občinskega proračuna.
