Najvišjo maloprodajno ceno za višjo dnevno tarifo je vlada za manjša in srednje velika podjetja določila pri 217 evrih za megavatno uro, za nižjo dnevno tarifo pri 155,50, za enotno tarifo pa pri 195 evrih. Cenovna kapica velja do konca junija, a le za omejeno količino električne energije, in sicer za 90 odstotkov porabe v enakem obdobju leta 2021.
Velika podjetja se z energetsko draginjo soočajo vsaka na svoj način. V kidričevskem Talumu so nabavo energije razpršili tako časovno kot količinsko, pogodbe pa sklenili tudi za pet let naprej, kar se je v aktualnih razmerah pokazalo kot dobro.
Potrebe po električni energiji imajo pokrite za vse procese v tovarni, razen elektrolize, kjer proizvajajo primarni aluminij, zato so bili tam proizvodnjo zaradi previsoke cene elektrike lani prisiljeni zmanjšati že trikrat.
Od aluminija so odvisni tudi v bistriški skupini Impol, kjer za zdaj z dobavo nimajo težav, saj so njihovi viri predvsem Afrika in Bližnji vzhod, vse bolj pa delujejo tudi v smeri predelave že uporabljenega aluminija. Še vedno pa so zelo velik porabnik elektrike.
Kot je povedal glavni izvršni direktor Impola Andrej Kolmanič, se bo to zagotovo poznalo pri njihovem poslovanju, saj kljub vsem ukrepom nimajo takšnih možnosti, da bi vpliv enormnih podražitev v celoti nevtralizirali.
