Ali bo v letošnjih poletnih mesecih letalo iz Letalskega centra Maribor lahko vzletalo ter pred točo varovalo območje severovzhodne Slovenije bo znano v sredini maja. Do takrat se bo namreč zaključil mednarodni razpis Ministrstva za kmetijstvo. V lanskem letu je med 6. julijem in 15. septembrom, kot izhaja iz poročila letalo Cessna TU 206 opravilo 23 poletov.
Zdaj že nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek je v začetku aprila na srečanju s kmeti povedal, da so preverjali možnosti izvedbe letalske zaščite pred točo s pomočjo avstrijskih letal. Mednarodni razpis za letošnjo letalsko obrambo pred točo se bo zaključil 9. maja.
Že leta se med stroko in lokalnimi skupnostmi krešejo polemike o učinkovitosti letalske obrambe proti toči.
V Sloveniji za letalsko obrambo pred točo vsako leto namenimo okoli 250.000 evrov, 1/3 tega zneska prispeva ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter 2/3 občine, ki pristopijo k obrambi.
Zaradi vseh zapletov je Letalski center Maribor z aktivnim izvajanjem obrambe pred točo v lanskem letu začel šele 6. julija in jo izvajal do 15. septembra. V tem času je bilo petnajst dni s pogoji za pojav toče. Kot izhaja iz poročila, je letalo mariborskega letalskega centra opravilo 23 poletov.
Veliko težavo jim predstavlja tudi prekratek obratovalni čas Letališča Edvarda Rusjana Maribor, kjer letalo za protitočno zaščito vzleta in pristaja. Obratovalni čas letališča je namreč od 9. do 17. ure, a toča velikokrat preseneti ravno po tej uri.
Za izvajanje obrambe pred točo je potrebno reagente pravočasno naročiti in jih tudi plačati, cene pa so prav tako kot gorivo v zadnjih mesecih poskočile v nebo. Za izvajanje letalske obrambe proti toči bi nujno potrebovali sodobnejšo opremo, kot je na primer radar, in še kakšno dodatno letalo, kar pa je s tako omejenimi sredstvi nemogoče. V Avstriji denimo s šestimi letali pokrijejo 1500 kvadratnih kilometrov veliko območje, v Sloveniji pa z enim letalom več kot 3500 kvadratnih kilometrov površin.
