Finančna uprava Republike Slovenije bo nadaljevala z izvršbami na denarno socialno pomoč pri dolžnikih, ki so v zadnjih dveh letih nabrali najmanj tri neporavnane prekrškovne obveznosti. Kot je pojasnil direktor Fursa Peter Grum, jim to omogoča tako imenovani Šutarjev zakon, ob tem pa meni, da pred izdajo sklepov ni bila potrebna presoja centrov za socialno delo.
Po tem, ko je Furs več prejemnikom delno ali v celoti zasegel socialno pomoč, so na Centru za socialno delo Novo mesto opozorili, da bi morali biti o postopkih predhodno obveščeni. Po njihovem mnenju bi morali centri na podlagi socialnega položaja posameznika presoditi, ali je izvršba sploh primerna oziroma ali bi bilo smiselneje pomoč izplačevati v obliki dobrin.
Na Fursu takšno razlago zavraćajo. Menijo, da zakon ne zahteva vključevanja centrov v postopek pred izdajo sklepa. Ker vsakodnevno izdajajo večje število odločb, bi mnenje centrov lahko vplivalo zgolj na prihodnja izplačila, ne pa na že izdane sklepe, so zapisali v sporočilu za javnost.
Po njihovem stališču bi lahko centri vplivali na izvršbo le, če bi o izplačevanju pomoči v naravi odločili še pred njeno izvedbo. Takšna možnost pa je po navedbah Fursa obstajala že pred uveljavitvijo nove zakonodaje.
Furs je sezname izdanih sklepov v zadnjem obdobju posredoval ministrstvu za delo, ne pa posameznim centrom za socialno delo, saj nima podatkov o krajevni pristojnosti posameznih ustanov. V prihodnje bodo o izvršbah ministrstvo obveščali tedensko oziroma skladno z dogovorom.
Grum je napovedal tudi skorajšnje srečanje s predstavniki ministrstva. Ob tem je poudaril, da zakon ne določa minimalnega zneska socialne pomoči, ki bi moral ostati upravičencu, zato je po njegovem mnenju možen tudi popoln zaseg.
Dodal je še, da posamezniki, ki večkrat kršijo predpise, po njegovem prepričanju ne bi smeli prejemati socialne pomoči, saj s svojim ravnanjem ne spoštujejo pravil države.
