Fiskalni svet, neodvisno telo vlade, je izrazilo zaskrbljenost glede predlogov državnih proračunov za leti 2025 in 2026, ki sta trenutno v obravnavi v državnem zboru. Ocenjujejo, da ta proračuna predvidevata prekomerno porabo, kar lahko vodi v neracionalno trošenje javnih sredstev.
Poročilo o proračunskih dokumentih
V razpravi poslancev, ki se je začela v drugi polovici oktobra, je vlada za leto 2025 predvidela 15,2 milijarde evrov prihodkov in 17,1 milijarde evrov izdatkov. Za leto 2026 naj bi prihodki narasli na 15,9 milijarde evrov, pri čemer bi se raven izdatkov ohranila na približno enaki ravni.
Fiskalni svet opozarja, da bi se proračunski primanjkljaj v letu 2025 povečal na 1,9 milijarde evrov. To povečanje bo rezultat višje rasti porabe, ki naj bi znašala 12 odstotkov, kar je trikrat višje od dolgoletnega povprečja. Interventni ukrepi, ki so bili sprejeti za obvladovanje posledic poplav, ne bodo več negativno vplivali na proračunski saldo, saj bo obnova financirana z namenskimi sredstvi.
Povečanje investicij in proračunske rezerve
Vlada je visoko rast izdatkov utemeljila z načrtovanim povečanjem proračunske rezerve in občutnim povečanjem investicij, ki naj bi se zvišale za skoraj tretjino. Vendar pa fiskalni svet opozarja, da načrtovane investicije, ki predstavljajo tri odstotke BDP, temeljijo na optimističnih predpostavkah, saj pretekle izkušnje kažejo, da niso vse predvidene investicije bile realizirane.
Načrti za leto 2026
Za leto 2026 vlada načrtuje zmanjšanje proračunskega primanjkljaja na 1,2 milijarde evrov. Kljub temu fiskalni svet meni, da bo za dosego tega cilja potrebnih še več dodatnih ukrepov, saj trenutne projekcije rasti očiščene porabe obstoječe zakonodaje ne omogočajo realističnega dosega tega cilja.
Fiskalni svet tako poziva k večji previdnosti in premišljenosti pri načrtovanju javne porabe, da bi zagotovili trajnostno fiskalno politiko in stabilno finančno prihodnost.
