Poslanci so na današnji izredni seji Državnega zbora z 48 glasovi za in enim proti sprejeli koalicijsko novelo zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Spremembe predvidevajo milejše pogoje za ponovni vstop v sistem obdavčitve normirancev, razprave o predlogu pa danes ni bilo.
Nova kategorija s pragom 85.000 evrov
Zakon, sprejet novembra lani, določa, da se lahko samostojni podjetniki v sistem normirancev ponovno vključijo šele po petih letih. Po noveli, ki so jo vložili poslanci koalicije, pa bo ponovni vstop mogoč že prej, če zavezanec v dveh zaporednih davčnih letih v povprečju ne preseže letnega prihodkovnega praga za vstop v sistem.
Za t. i. polne normirance prag ostaja pri 120.000 evrih, za popoldanske pri 50.000 evrih, predlagatelji pa so dodali še novo kategorijo za tiste, ki ne sodijo v nobeno od obeh skupin, s pragom 85.000 evrov letnih prihodkov.
Novela na podlagi odločbe ustavnega sodišča uvaja tudi rešitev glede obveznega zavarovanja samozaposlenih. Štelo se bo, da je zavezanec neprekinjeno zavarovan za polni delovni čas vsaj devet mesecev, če je bil v samozaposlitvi obvezno zavarovan skupno najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega fonda ur polnega zavarovalnega časa.
Zakon za ljudi, ki delajo
Prvopodpisana pod novelo, vodja poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič, je poudarila, da se je v praksi izkazalo, da je petletna omejitev ponovnega vstopa prekomerno posegla v pravni položaj zavezancev, zlasti pri sezonskih in cikličnih dejavnostih, na primer pri vaditeljih smučanja. Po njenih besedah ti sistema niso zlorabljali.
Poudarila je, da novela ni namenjena davčnemu inženiringu, temveč obrtnikom, frizerjem, programerjem na projektih, podjetnicam na porodniškem dopustu ter sezonskim izvajalcem storitev — torej ljudem, ki delajo.
Spomnila je tudi, da je koalicija sprva predlagala spremembo pri določanju osnove za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za samostojne podjetnike in kmete z do 30.000 evri letnih prihodkov. Po prvotni zamisli bi se zavarovalna osnova določila v višini 60 odstotkov minimalne plače namesto povprečne plače. Zaradi opozoril, da bi to lahko ogrozilo nedavno sprejeto pokojninsko reformo, so predlagatelji rešitev umaknili in vložili novo, danes potrjeno novelo. Po besedah Avšič Bogovičeve gre za odgovorno ravnanje države, ki varuje stabilnost javnih financ in prihodnjih pokojnin.
Stališča do novele so danes predstavile tri poslanske skupine. Podporo so ji odrekli le v stranki Nova Slovenija, ne zaradi nasprotovanja predlaganim rešitvam, temveč zaradi ocene, da je ekonomska politika aktualne vlade na splošno v slabem stanju.
