Te prinašajo spremembe pri odmeri najnižjega nadomestila za bolniško odsotnost, in sicer v višini 60 odstotkov minimalne, in ne več zajamčene plače. S tem se v slovenski zakonodaji tudi ukinja ta institut, ki se je do zdaj uporabljal samo še v tem zakonu.
Za predlog je glasovalo 80 poslancev, proti ni bi nihče
Predlog zakona so v parlamentarni postopek v začetku septembra lani vložile poslanske skupine SD, LMŠ, Levica, SAB in NP. Cilj predloga je bila sprememba zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerem se kot osnova za odmero denarnega nadomestila zdaj uporablja zajamčena plača.
Ugotavljajo sicer, da uporaba zajamčene plače kot meje za najnižje nadomestilo za bolniško odsotnost ne predstavlja pravne praznine, a po prepričanju predlagateljev botruje zatečeni in neustrezni zakonski ureditvi. To po njihovi oceni pomeni kršitev pravic do socialne varnosti, saj se znesek zajamčene plače v primerjavi z minimalno plačo in drugimi socialnimi transferji ne usklajuje več z rastjo življenjskih stroškov.
Zajamčena plača se je namreč zadnjič zvišala leta 2006 na okoli 238 evrov. V istem obdobju pa je minimalna plača, ki je leta 2006 znašala skoraj 522 evrov z usklajevanji do danes narasla na 1024 evrov.
Predlog zakona tako na novo določa najnižjo višino denarnega nadomestila za bolniško odsotnost, ki pripada zavarovancu, in sicer v višini 60 odstotkov minimalne plače. Za zdravstveno blagajno to pomeni okoli pol milijona evrov dodatnih obveznosti, to nadomestilo pa prejema med 115 in 130 ljudi.
