Na posebnem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se je do sredine avgusta iz prvih prispevkov za dolgotrajno oskrbo nabralo nekaj več kot 44 milijonov evrov. Kot poudarjajo na zavodu, so ta sredstva namenjena izključno financiranju novega sistema oskrbe. Obvezno plačevanje prispevka je začelo veljati 1. julija, in sicer za zaposlene, delodajalce ter upokojence. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) so upokojencem julija od pokojnin odtegnili približno 5,63 milijona evrov.
Zakon določa, da upokojenci plačujejo 1 odstotek od neto pokojnine, delavci in delodajalci 1 odstotek od bruto plače, samozaposleni pa 2 odstotka.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost ocenjujejo, da bo v letošnjem letu v sklad steklo nekaj manj kot 258 milijonov evrov, prihodnje leto pa skoraj 650 milijonov. Kljub temu bo zbrani denar na računu ZZZS še nekaj časa nedejaven, saj do zdaj ni bilo izvedenih nobenih izplačil. Čeprav je pravica do dolgotrajne oskrbe začela veljati 1. julija, prve odločbe centrov za socialno delo (CSD) upravičenci lahko pričakujejo šele jeseni, predvidoma konec septembra. Kdaj bodo dejansko dobili storitve, pa bo odvisno od razpoložljivosti izvajalcev oskrbe na domu, ki morajo predhodno skleniti pogodbe z občinami in se vpisati v register. Trenutno so vpisani samo trije izvajalci.
Do sredine avgusta je na CSD prispelo 7363 vlog. Največ, 3644, je bilo za oskrbovalca družinskega člana, 3167 vlog se nanaša na oskrbo na domu, 552 pa na e-oskrbo kot samostojno pravico. Septembra bodo socialnovarstveni zavodi lahko začeli pošiljati soglasja za prehode iz institucionalnega varstva v dolgotrajno oskrbo v institucijah, kjer pričakujejo več kot 20.000 soglasij. Od 1. decembra bodo na voljo tudi dolgotrajna oskrba v instituciji (v obliki celodnevne ali dnevne oskrbe) ter denarni prejemek. Vloge bo mogoče oddati že prej.
Za zdaj lahko CSD izdajajo odločbe samo za družinske oskrbovalce, in še to omejeno. Odločbe se izdajo le za vloge, ki so prispele do 30. aprila 2025. Pri vlogah po 1. maju je postopek zaustavljen, ker zavod začasno ne izdaja mnenj o psihofizični sposobnosti kandidatov, brez katerih odločitev ni mogoča. Za vse druge pravice odločb še ni, saj informacijski sistem še vedno ni vzpostavljen. Do zdaj je bilo izdanih 2530 odločb za družinske oskrbovalce ter 1735 dopolnilnih odločb, ki poleg osnovne pravice vključujejo tudi e-oskrbo in storitve za ohranjanje samostojnosti.
Kot opozarja direktorica Centra za socialno delo Maribor Marjana Bravc, ljudje predolgo čakajo na pravice, zato si na CSD želijo čimprejšnje rešitve. Na ZPIZ smo naslovili vprašanje, zakaj so ustavili izdajanje mnenj o psihofizičnih sposobnostih, vendar odgovora še ni. Brez teh ocen pa centri ne morejo nadaljevati postopkov.
Družinski oskrbovalci so lahko tudi upokojenci. Če skrbijo za enega družinskega člana, so upravičeni do plačila v višini 1,2-kratnika minimalne plače (nekaj več kot 1500 evrov bruto), za dva družinska člana pa do 1,8-kratnika (približno 2300 evrov bruto). Poleg tega lahko obdržijo še del pokojnine – tri leta 40 odstotkov, nato pa 20 odstotkov. Tistim, ki razmišljajo o tem, da bi postali družinski oskrbovalci, strokovnjaki svetujejo, naj do izdaje odločbe ne zapuščajo službe, saj odločitev ni samoumevna in je lahko tudi negativna.
