Pokopališče Dobrava, odprto leta 1985, velja za eno najbolj prepoznavnih mariborskih pokopališč, predvsem zaradi svoje krajinske zasnove, kjer se prepletajo travnate površine, drevesa, poti in gozdni robovi.
Na dogodku iz cikla Kako nastaja sodobni Maribor so predstavili prihodnji razvoj pokopališča. Direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek je pojasnila, da je Dobrava po štirih desetletjih prišla do točke, ko je širitev nujna. Predvidena so nova grobna polja, pri čemer želijo ohraniti sedanjo parkovno in naravno podobo prostora.
Pomemben del načrtov predstavlja tudi Park spominov, kjer so predvidene nove poti, dodatne zasaditve, ureditev prostora ob spomeniku žrtvam ter digitalni informativni pano.
Pokopališče želijo dolgoročno razvijati kot prostor spomina, druženja in kulturne dediščine, ne zgolj kot prostor pokopa. Med večjimi izzivi ostaja vzdrževanje zelenih površin, predvsem v obdobjih suše, zato razmišljajo o drugačnih zasaditvah in učinkovitejših sistemih zalivanja.
Pogrebno podjetje se vse bolj usmerja tudi v digitalne oblike spominjanja, med drugim z uporabo QR-kod, virtualnih sveč in digitalnih spomenikov, čeprav so takšne rešitve za zdaj še manj razširjene.
Na dogodku so obiskovalcem predstavili še načrtovano širitev Dobrave in delovanje upepeljevalnice.
