Občanska znanost ima svoje začetke v naravoslovju, sčasoma pa se je njena uporaba razširila tudi na področji humanistike in družboslovja.
Natančneje na območju nekdanjega travnika nasproti glavne avtobusne postaje, kjer so udeleženci pod strokovnim vodstvom iskali različne vire, analizirali zbrane podatke in preučevali spreminjanje mestnega prostora.
Občanski raziskovalci so lahko vsi radovedni posamezniki, ki želijo bolje razumeti svet okoli sebe. S sodelovanjem postanejo del raziskovalne skupnosti in prispevajo k njenim skupnim dosežkom.
Univerzitetna knjižnica Maribor v projektu prevzema vlogo osrednjega koordinatorja in mentorja ter raziskovalcem zagotavlja prostor za delo. Usmerja jih pri zbiranju podatkov, organizira ustvarjalne delavnice, v svoji avli pa predstavlja in arhivira ugotovitve o spreminjanju Mlinske ulice.
Univerza v Mariboru in njeni študenti v projektu skrbijo za strokovno in raziskovalno podporo. Študenti različnih oddelkov analize izvajajo neposredno na terenu.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije projekt ter osrednji Dan občanske znanosti podpira kot glavni financer v okviru pobude Mesec znanosti. S tem spodbuja odprto znanost in vključevanje raziskovalnih ugotovitev v oblikovanje javnih politik.
Projekt je nastal iz želje po povezovanju lokalne skupnosti z znanostjo ter spodbujanju skupnega raziskovanja in kritičnega razmišljanja o hitrih spremembah urbanega prostora.
V občansko znanost se lahko posamezniki vključujejo na različne načine – z opazovanjem, zbiranjem in analizo podatkov ter sodelovanjem pri raziskavah. To lahko počnejo od doma, na terenu ali med vsakodnevnimi aktivnostmi, pri čemer uporabljajo tako tradicionalne raziskovalne metode kot sodobna digitalna orodja.
