spot_img

DA obnovljivim virom, a ne na naši zemlji

V zadnjem tednu

- Oglas - spot_img

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije v Sloveniji je – z uporabo mehanizma statističnega prenosa obnovljive energije – v 2020 dosegel ciljno vrednost 25 %.

Direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov zavezuje Slovenijo k doseganju 25-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije za leto 2020. Da bi zastavljeni cilj dosegla, je Slovenija morala manjkajoči delež energije iz obnovljivih virov zagotoviti z mehanizmom statističnega prenosa obnovljive energije iz druge države članice EU. Doseženi delež za 2020 je v Sloveniji namreč znašal 24,1 % in zato je Slovenija na podlagi sporazuma s Češko izvedla statistični prenos 465 GWh energije iz obnovljivih virov.

Z upoštevanjem statističnega prenosa obnovljive energije je tako delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Sloveniji v letu 2020 znašal 25 %. V sektorju ogrevanja in hlajenja je ta delež znašal 32,1 %, v sektorju električne energije 35,1 %, v sektorju transporta pa 10,9 %, s čimer je bil dosežen tudi sektorski cilj za transport (10 %).

Generalno naklonjeni obnovljivim virom, a ne v soseščini

A vendar se zdi, da Slovenci nismo naklonjeni grajenju mehanizmov za pridobivanje obnovljivih virov. Primer je v Kalšah v občini Slovenske Bistrica, kjer si tamkajšnji krajani močno prizadevajo, da investitor vetrne elektrarne ne bi postavil sredi njihove vasi. Njihov protiargument je, da naj bi elektrarna stala preblizu hiš, od prve naj bi bila oddaljena le 150 metrov.

Kot je za spletni portal Bistričan poudaril njihov zastopnik Tomaž Ogrin iz Alpe Adria Green pojasnjuje, da investitor zavaja z velikostjo vetrne elektrarne, ki jo namerava postaviti. V vlogi trdi, da bo postavil 0,99 megawatta zmogljivo elektrarno, ki je nihče ne proizvaja, namerava postaviti tako z močjo 1,5 megawatta. Zato so zahtevali, da se v vlogi vpiše moč 1,5 megawata. Če se to zgodi, mora investitor priložiti nova mnenja in soglasja, saj zakonodaja predvideva za take elektrarne drugačne postopke oz. ponovni postopek in ponovno vlogo za gradbeno dovoljenje.

Investitor v dokumentaciji ne navaja, kako bo po končani življenjski dobi vetrno elektrarno razgradil in kam bo oložil odpadke, izkušnje iz tujine namreč kažejo, da se vetrne elise ne dajo reciklirat, saj so iz kompozitnih materialov in jih po preteku življenjske dobe preprosto zakopavajo v tla. Prav tako investitor tudi trdi, da bo gradil na zemljišču 20 krat 20 metrov, a ta površina ne omogoča izgradnje vetrne elektrarne, ampak je potrebno bistveno večja površina. Investitor torej močno zavaja odločevalca o izdaji gradbenega dovoljenja,” je pojasnil Ogrin.

“Vsi dokumenti, raziskave, dokazila so v skladu s slovensko zakonodajo in predpisi, zato ne vidim nobenih zadržkov, da bi gradbeno dovoljenje ne bilo izdano,” je povedal Marko Kokol Investitor projekta.

Zdaj je na vrsti torej Upravna enota Slovenska Bistrica, da odloči, ali bo izdala gradbeno dovoljenje ali ne. V vsakem primeru pa se lahko pričakuje, da bo na odločitev podana pritožba.

- Oglas - spot_img

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ste na naši spletni strani opazili žaljiv komentar ali vsebino? Kontaktirajte nas!

Zadnje novice

Mariborski turizem se po dveh letih vnovič prebuja

Na Štajerskem so turistične številke letos boljše od lanskih in se bližajo tistim iz predkoronskega leta 2019. V Mariboru...

VAŠ GLAS

Kje boste letos dopustovali?

Hitre novice

Več podobnih novic

- Oglas - spot_img