Vojna v Ukrajini bo imela neposredno povezavo na nadaljnje draženje osnovnih energentov, kar je eden glavnih vzrokov za dražje položnice. Energetska kriza je tako še en dokaz več po nujnosti postopne ukinitve uporabe fosilnih goriv, proizvodnje in uporabe energije, ki ustvarjajo več kot 75 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov. Evropska unija je sicer že vodilna v svetu po proizvodnji energije iz obnovljivih virov. Kako pa slediti tem evropskim smernicam?
V zadnjih dveh letih so se zaradi več faktorjev izredno povišale cene osnovnih energentov, med katere spada tudi plin. Če je pandemija vsaj zamajala evropsko energetsko preskrbo, jo je ruska invazija na Ukrajino še poslabšala. Bolj kot posledic na kratek rok, pa skrbi kaj se bon a tem področju dogajalo v srednje oz. dolgoročnem obdobju.
Plin je za Slovenijo oz. celotno EU strateško pomemben energent, tako za gospodarstvo kot tudi za ogrevanje prebivalcev. Ob tem je potrebno poudariti, da višanje cene plina na borzi pomeni tudi premosorazmerno draženje cene elektrike.
V alarmantnih vojaških razmerah so se poslovanju z Rusijo odpovedale praktično vse države v Evropi. Med njimi tudi Slovenija, ki bo v prihodnje težila k čim manjši ali celo nični odvisnosti od ruskih energentov. Zato so se pojavile ideje o plinskem terminalu po vzoru Hrvaške. Koliko pa je to sploh realna rešitev?
Slovenija je imela leta 2020 z Rusko federacijo za 1,35 milijarde evrov blagovne menjave, na drugi strani z Ukrajino nekaj več kot 300 milijonov. Tudi nekaj slovenskih podjetij deluje ali posluje z tema dvema državama, zato se že pripravljajo strateški načrti za začasno poslovno prestrukturiranje teh podjetij.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je še napovedal, da bodo po temeljiti analizi stanja na trgu preučili vse možnosti in dolgoročno sprejeli odločitve za orientiranje na bolj stabilne trge. Ob nezmožnosti te opcije, pa bodo intervenirali s pomočjo do podjetij posamezno.
