Kot vse kaže, bodo državljani o uveljavitvi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja odločali na referendumu, ki naj bi potekal 23. novembra. Takšen datum je predviden v osnutku gradiva za četrtkovo sejo odbora DZ za zdravstvo, kjer bodo člani pripravili predlog odloka o razpisu referenduma. Po predlogu bi roki za volilna opravila začeli teči 21. oktobra.
Na petkovi izredni seji državnega zbora, o kateri bo kolegij predsednice DZ dokončno odločil v sredo, bodo poslanci razpravljali in glasovali o samem razpisu referenduma. Seja odbora, ki pripravlja odlok, bo dan prej, torej v četrtek.
Referendumsko vprašanje se glasi:
“Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor, na seji dne, 24. julija 2025?”
Iz gradiva za četrtkovo sejo izhaja, da je kot datum glasovanja predlagan 23. november, medtem ko bi postopkovni roki za izvedbo referenduma začeli teči v torek, 21. oktobra.
Pobuda za referendum vložena minuli petek
Zakon, o katerem bodo odločali volivci, bi polnoletnim osebam, ki so sposobne odločanja o sebi in trpijo zaradi hude neozdravljive bolezni ali trajne okvare zdravja, omogočil pravico do prostovoljnega končanja življenja. Pobudniki referenduma pod vodstvom Aleša Primca so prepričani, da je zakon nepravilen in nehuman, poleg tega pa naj bi kršil ustavo. Zahtevo za razpis referenduma so v DZ vložili pretekli petek, podprto z več kot 46.000 podpisi volivcev.
Do glasovanja zakon ne more začeti veljati, saj se volivci z referendumom izrečejo, ali naj ga potrdi ali zavrne.
Po zakonodaji ima državni zbor, ko prejme popolno in s podpisi podprto zahtevo volivcev, sedem dni časa, da razpiše referendum z odlokom. Med razpisom in dnevom glasovanja mora preteči najmanj 30 dni in največ eno leto. Če bi do glasovanja minilo več kot 45 dni od dneva razpisa, mora državni zbor datum potrditi z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Za veljaven zavrnitev zakona mora biti izpolnjen tako imenovani zavrnitveni kvorum, ki je bil uveden po ustavnih spremembah leta 2013. Zakon je torej zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so glasovali, in hkrati vsaj petina vseh volilnih upravičencev. Če je zakon na referendumu zavrnjen, DZ eno leto po razglasitvi odločitve ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z voljo volivcev.
