V Sloveniji imamo edinstveno ureditev, ki omogoča neomejeno trajanje bolniškega staleža, kar je redkost v primerjavi z večino evropskih držav. V večini drugih držav je dolžina bolniškega staleža običajno omejena na največ eno leto, z izjemo Slovenije in donedavno Bolgarije.

Naraščajoči izdatki ZZZS
Izdatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za nadomestila zaradi začasne odsotnosti z dela so od leta 2015 občutno narasli. Leta 2013 so ti izdatki znašali 224,7 milijona evrov, leta 2022 pa so že dosegli 689 milijonov evrov, medtem ko so leta 2023 znašali 606,9 milijona evrov. V prvih enajstih mesecih lanskega leta so izdatki znašali 568,3 milijona evrov.

Vpliv epidemioloških razmer in zakonodajnih sprememb
K temu trendu so v zadnjih letih pomembno prispevali epidemiološki dejavniki, kot so stroški zaradi izolacij ob okužbah s Covid-19, ki so leta 2022 znašali 191,9 milijona evrov – skoraj dvakrat več kot leto prej. Rast izdatkov pa je povzročila tudi sprememba Zakona o delovnih razmerjih, ki je skrajšala obdobje kritja nadomestil v breme delodajalcev, in dvig povprečnih osnov za obračun nadomestil.

Laični nadzor ZZZS
ZZZS izvaja laični nadzor nad upravičenostjo do bolniškega staleža, kjer nadzorniki preverjajo, ali zavarovanci upoštevajo navodila osebnega zdravnika ali druge pristojne zdravstvene komisije. Nadzor vključuje tudi obisk na domu, pri čemer nadzornik zabeleži svoja opažanja v zapisnik.

Rezultati nadzorov v letu 2023
V letu 2023 so nadzorniki izvedli 4.466 tovrstnih pregledov, pri čemer so v 249 primerih ugotovili kršitve navodil, kar predstavlja 5,6 % vseh primerov. Na podlagi teh nadzorov je ZZZS v 136 primerih zaključil bolniški stalež, v 44 primerih ugotovil, da so zavarovanci zmožni delati krajši delovni čas, in v petih primerih izdal odločbo o odvzemu nadomestila. Rezultati za leto 2024 bodo znani februarja.