NK Maribor si je s spodrsljajem proti NK Bravu izredno zmanjšal možnosti za 16. zvezdico državnega prvaka v Prvi ligi Telemach. Kljub številnim zagotovilom o dobri pripravi in analizi nasprotnika so vijoličasti delovali, kot razbito moštvo brez pravega koncepta tako v fazi obrambe, kot tudi napada. Kje so razlogi za takšen padec v ključni končnici prvenstva?

1. Menjava dolgoletne uspešne vodstvene garniture

Ko je Maribor tik pred pojavom pandemije covida-19 sporazumno prekinili sodelovanje z najtrofejnejšim trenerjem v zgodovini kluba Darkom Milaničem in ključno figuro celotnega ustroja Zlatkom Zahovićem so pod Kalvarijo pompozno najavljali t.i. “novo ero” kluba. A slednja vsaj za enkrat ni prinesla nobene lovorike, predlani je Maribor zaostal za Celjem, lani mu je naslov v Ljudskem vrtu odnesla Mura.

2. Eksperiment se ni posrečil, domačin začel obetavneje od pričakovanj

Direktorski stolček Zahovića je zasedel Oliver Bogatinov, ki je s svojim prvim trenerjem Sergejem Jakirovićem na prvi pogled zadel v polno. A kasneje tudi 5 “koronskih” menjav in igre na “prolazni” rezultat” ni bilo dovolj ne za naslov prvaka, ne za odmevnejše evropsko udejstvovanje (še več, Maribor je izpadel proti amaterjem iz Severne Irske, FC Coleraine). Slednji je Jakirovića odnesel s klopi Maribora, kamor so kasneje pripraljali zveneče nogometno ime. Mauro Camoranesi je sprva dajal vtis resnega trenerja z renomiranim CV- jem, vendar po pričevanju mnogih v klubu svojega znanja nikakor ni znal primerno prenesti na ekipo.

Po “jesenskem naslovu” je sledil “koronski fiasko” v turški pripravljalni bazi, kar je privedlo k razrešitvi Oliverja Bogatinova in Maura Camoranesija. Športni direktor je tako postal Marko Šuler in v prvo pripeljal uveljavljenega slovenskega trenerja, Simona Rožmana. A njegov nogomet, v marginalni verziji “Kloppovega Liverpoola” ni obrodil sadov, izgubil je v ključni tekmi proti Muri in naslov predal Prekmurcem. Ko  je rezultate navidezno popravil pa ponovna rošada, ki pa v bistvu to ni bila. 

Na klop se je po Rožmanu vsedel Radovan Karanović, popolni trenerski novinec, ki je klub iz 5. mesta popeljal na prvo. Ko se je že zdelo, da je po zmagi nad ljubljansko Olimpijo naslov praktično dobljen je sledil izreden padec v igri in pristopu ekipe. Zakaj zaenkrat ni jasno nikomur, a kaj je že sedaj znano je to, da bo Karanović verjetno pristal v skupini poražencev z Jakirovićem, Camoranesijem in Rožmanom.

3. Dobro kadrovanje kazi preveč posoj 

Športni direktor je v lanskem prestopnem roku kadroval dokaj solidno, v klub je namreč pripeljal 3-ega najboljšega strelca srbske lige Ognjena Mudrinskega in talentiranega Antoina Makoumbouja, ki sta takoj postala dodana vrednost ekipi. Ko je januarja v klub prišel še Djordje Ivanović se je zdelo, da Mariboru naslov ne more uiti… V zadnjem času pa v trenerjevih izjavah za javnost  poslušamo o igralcih, ki bi morali prevzeti večjo odgovornost? Kako pa, če je jedro moštva oz. trije protagonisti zgolj posojeni (Alvir, Mudrinski, Ivanović) iz tujih klubov in niso pogodbeno vezani na uspeh kluba? Še ena sicer manjša kadrovska, a nikakor ne nepomembna anomalija.

4. Pomanjkanje predrznosti in zmagovalne mentalitete

Če primerjamo zdajšnji kader Maribora s tistim iz zlatih časov Milanič- Zahović ere je po imenih morda celo boljši od tistega šampionskega. A manjka mu ključni gradnik vsake ekipe, nekaj predrznih “mangupov” z zmagovalno mentaliteto (tipa: Rajčević, Šuler, Ibraimi, Tavares, Mezga, Mendy, Dervišević, Mejač, Filipovič, Viler ipd.). Mariborčani imajo sedaj takšnega igralca zgolj v Mudrinskem, ki pa je kot je zapisano v prejšnjem odstavku pod Kalvarijo zgolj v statusu posojenega nogometaša poljske Jagiellonie. Velikokrat letijo očitki tudi na številne poraze na ključnih tekmah in pomanjkanje strategije v igri težkih trenutkov.

5. Denar preteklih evropskih uspehov počasi, a zanesljivo kopni

Maribor je v preteklem desetletju veljal za absolutnega nogometnega vladarja, tako po nogometni, kot tudi marketinški plati. A vse bolj se zdi, da ima danes zgolj še tisto drugo. Prvak ni bil že dve leti, letos mu pokal ponovno polzi iz rok, kar prinaša tudi znaten finančni minus. Če je finančni direktor Bojan Ban v prejšnjih sezonah, zaradi evropskih uspehov praviloma v blagajno “basal” milijone, jih v tem trenutku žal zgolj še prešteva koliko je ostalo. Drugače povedano, še kakšna neuspešna sezona in Maribor bo možno po odhodu Milaniča in Zahovića razglasiti za povprečnega slovenskega prvoligaša oz. zgolj nekdanjega dolgoletnega slovenskega nogometnega prvaka.

Prejšnji članekUniverza v Mariboru je tudi letos edina slovenska univerza uvrščena na Times Impact Rankings 2022
Naslednji članekŠestim arhitekturnim birojem danes predstavljeno gradivo za ureditev območja »Levi breg«

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA