Potem ko je bil soočen z očitkom o nejasnostih glede seznama 113.000 upokojencev, ki bi bili lahko upravičeni do energetskega dodatka, je minister za delo Luka Mesec priznal, da imajo težave z dostopom do podatkov. Za leto 2023 je zato napovedal sinhronizacijo različnih baz.
Poslanka SDS Alenka Helbl je pred kratkim ministra za delo Luko Mesca zaprosila za podrobnejša pojasnila glede upravičenosti do energetskega dodatka. Kot je spomnila, je njegovo ministrstvo oktobra 113.000 upokojencem, katerih pokojnina ne presega meje za upravičenost do varstvenega dodatka, poslalo obvestilo, da so upravičeni do energetskega dodatka in naj se obrnejo na pristojni center za socialno delo, da ugotovijo, če jim pripada varstveni dodatek.
Na centre za socialno delo se je po njenih besedah obrnilo veliko število ljudi, ki dopisa niso razumeli in so po telefonu, elektronski pošti in osebno preverjali upravičenost do energetskega dodatka. “Dopis ministrstva za delo ni razumljivo definiral pogojev za pridobitev energetskega dodatka za samske, razvezane, ovdovele, ki že prejemajo denarno socialno pomoč, prav tako ni jasno zapisano, v katerih primerih je oseba upravičena do denarne socialne pomoči,” je opozorila poslanka največje opozicijske stranke.
Posebej problematično je, da je dopis pri morebitnih upravičencih vzbudil strah, da bodo morali njihovi potomci dodatek vračati, je dejala.
“To obvestilo je ljudi vznemirilo, tudi zavedlo, razjezilo in je prineslo veliko slabe volje,” je pristavila.
V tej luči jo je zanimalo, “iz katerih evidenc je ministrstvo pridobilo naslove in osebne podatke upokojencev, prejemnikov družinskih pokojnin in ostalih naslovnikov dopisa, glede na to, da se še slabo leto nazaj spomnimo vprašanj in vpitja glede tega, kje je dobila prejšnja vlada naslove državljanov”.
Mesec je v odgovoru poslanki pojasnil, da so zelo omejeni s podatki, do katerih lahko dostopajo. “Zato smo za kriterije enostavno vzeli dohodkovni razred, ki je cenzus za pridobitev varstvenega dodatka, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) zaprosili za te podatke in ljudi obvestili, da se pod takimi in takimi pogoji lahko obrnejo na center za socialno delo in za ta dodatek zaprosijo,” je povedal.
Kot je spomnil, so tovrstno “targetiranje” napovedali že poleti. Sam bi krog naslovnikov dopisa zožil, “ampak na žalost smo lahko dostopali samo do podatkov o višini pokojnine, ne pa tudi o drugih osebnih okoliščinah”.
Minister je ob tem izpostavil, da je ena od prioritet v prihodnjem letu prav sinhronizacija različnih baz podatkov, o čemer se z ministrstvom za finance že pogovarjajo.
“Naravnost nenavadno je, da kot ministrstvo za delo nimamo nobenega vpogleda v to, recimo, kakšne plače ljudje v Sloveniji prejemajo, in je zato zelo težko programirati socialno državo. Imamo dostope do nekaterih podatkov ljudi, ki prejemajo invalidnine. Preko Zpiza lahko pridemo do podatkov o ljudeh, ki prejemajo pokojnine, ampak samo do višine pokojnine in prejemnika, ne pa do česa več. Če bi želeli imeti pravično sprogramirano socialno državo, pa bo treba zložiti podatke o dohodkih, podatke o premoženju, podatke o tipih gospodinjstev, o vzdrževanih družinskih članih in tako naprej, da bomo lahko našo socialno državo naredili bolj pravično,” je opisal izzive.
