Čeprav zadnje padavine vsaj nekoliko lajšajo sušne razmere, posledic dolgotrajnega pomanjkanja vode kmetje ne bodo mogli preprečiti. Suša je prizadela trajne nasade, polja in travnike, največ težav pa povzroča posevkom v ključnih razvojnih fazah.
Ječmen že prehaja v klasenje, pšenica pa se intenzivno razrašča, zato v tem obdobju nujno potrebujeta dovolj vlage. Ker je te primanjkovalo, bo letošnja letina po ocenah strokovnjakov skromnejša od pričakovanj. Na to opozarja tudi Marko Černe iz Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj.
Kmetje lahko pridelek pred posledicami suše zavarujejo le še do petka, 15. maja. Po besedah Bojana Bratkoviča, direktorja slovenske podružnice Agro Zavarovalnice, je zanimanje letos izredno veliko.
Kljub vse pogostejšim ocenam o škodi zaradi suše Bratkovič opozarja, da bo dejanski obseg posledic mogoče oceniti šele tik pred žetvijo. Pojasnil je, da se škoda zaradi suše ugotavlja približno dva tedna pred spravilom pridelka. Obenem je dodal, da bodo sredi maja prodajo tovrstnih zavarovanj zaključili, saj je suša že prisotna.
Kmetje lahko proti suši zavarujejo različne kulture, med drugim ozimna žita, koruzo za zrnje, oljne buče in krompir. Vendar tveganje suše pri nas še vedno ni subvencionirano s strani države. Po njegovih besedah imajo v nekaterih državah Evropske unije, denimo v Avstrija, takšne premije delno subvencionirane, zato so stroški za kmete nižji.
Za nova zavarovanja ozimnih žit premija znaša 40,92 evra na hektar, kritje pa vključuje nevarnosti, kot so toča, ponovna setev, vihar, poplave, kalitev zrn v klasu in suša. Pri silažni koruzi je premija ob podobnem obsegu kritja približno 72,57 evra na hektar.
