Slovenska kmetijska zemljišča brez trajnih travnikov sodijo med dražja v Evropi. Povprečna vrednost hektarja znaša približno 28.348 evrov oziroma 2,8 evra na kvadratni meter, medtem ko se po podatkih Geodetske uprave Slovenije nekatera zemljišča prodajajo tudi po precej višjih cenah.
Na višino cen vplivata predvsem omejena količina kakovostnih obdelovalnih površin in veliko povpraševanje. V Sloveniji je namreč na prebivalca nekaj več kot osem arov njiv in vrtov, kar je občutno manj od evropskega povprečja, ki znaša okoli 20 arov na prebivalca.
Najvišje cene kmetijskih zemljišč so lani dosegali na gorenjskem analitičnem območju, kjer je srednja cena znašala 6,60 evra za kvadratni meter. To je približno petkrat več kot na notranjskem območju, kjer so bile cene znova najnižje in so v povprečju dosegle 1,32 evra za kvadratni meter.
Največji posel s kmetijskim zemljiščem v letu 2025 je bil evidentiran v Goriških brdih, kjer je bilo približno 4,5 hektarja veliko zemljišče prodano za 270.000 evrov. Večji del površine predstavljajo vinogradi, deloma pa tudi sadovnjak.
Na območju Spodnjega Podravja, Haloz in območja do Mure je bilo lani prodanih 868 hektarjev zemljišč, sklenjenih pa je bilo 1.416 kupoprodajnih pogodb. Povprečna cena je znašala 2,67 evra za kvadratni meter, kar je nekoliko več kot leto prej. V Halozah so bile cene praviloma nižje kot drugod po regiji.
