Po večjem delu notranjosti Evrope je letos padlo občutno premalo padavin, kar velja tudi za Slovenijo. Najbolj izrazite težave se pojavljajo na severovzhodu, predvsem v Podravju in na Koroškem. Tam že izsušena tla dodatno obremenjuje vsakodnevni veter. Pomanjkanje vlage je že vidno na vrtninah – posebej prizadet je krompir, slabo kaže tudi žitom in koruzi, posledice pa so opazne tudi na travinju.
Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo in okrasne rastline pri Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, opozarja, da so razmere resne in da lahko govorimo o suši. Poudarja, da je letos na Štajerskem skoraj nemogoče pričakovati zadostno zalogo vlage v tleh, tudi če bi v kratkem padla večja količina dežja. Zato priporoča, da pridelovalci – tako manjši kot večji – čim prej uredijo namakalne sisteme, pri čemer pa opozarja na nujnost ustreznih dovoljenj.
Podobno stanje opisuje Timotej Horvat, specialist za poljedelstvo. Največ težav povzroča setev koruze, saj je površinski sloj tal preveč suh, zaradi česar seme marsikje sploh ne vzklije. Težave se pojavljajo tudi pri soji in sončnicah, medtem ko pri žitih rastline zaradi pomanjkanja vode težje dostopajo do hranil.
V vinogradih razmere za zdaj še niso tako kritične, saj je vinska trta precej odporna. Kljub temu je treba mlade trsne cepljenke redno zalivati. Marko Breznik, specialist za vinogradništvo, pojasnjuje, da so tla izjemno suha, zato je pomembno, da se mladim rastlinam zagotovi dovolj vlage za razvoj korenin. Priporočena količina vode je približno med 10 in 20 litri na posamezno cepljenko, odvisno od razmer.
Če se sušno obdobje kmalu ne konča, pa lahko težave zajamejo tudi mlajše rodne vinograde. Brez zadostne vlage bo rast mladik slabša, vegetacija pa šibkejša. Obilnejše padavine bi stanje hitro izboljšale, vendar so vinogradi za zdaj še razmeroma varni.
Kljub temu kombinacija suše in nizkih temperatur povzroča dodaten stres za vinsko trto. Posledice se kažejo v slabšem odganjanju ter večji pojavnosti škodljivcev, kot so pršice, akarinoza in erinoza. Zaradi omejene uporabe klasičnih akaricidov je zaščita zahtevnejša, saj je treba posegati po bolj selektivnih sredstvih, ki zahtevajo natančne pogoje uporabe.
