V prvih osmih mesecih letošnjega leta so se prihodki državnega proračuna medletno zvišali za 0,8 % in dosegli 9,08 milijarde evrov.
Odhodki so se povečali za 11,4 % in so znašali 10,11 milijarde evrov, kar je povzročilo primanjkljaj približno milijardo evrov, medtem ko je bil lani v enakem obdobju proračun skoraj izravnan.
Povečanje primanjkljaja je bilo po veljavnem proračunu pričakovano. Brez dodatnih interventnih ukrepov naj bi letni primanjkljaj dosegel približno 1,9 milijarde evrov, lani pa je znašal okoli 200 milijonov evrov.
Po podatkih Fiskalnega sveta je letošnje povečanje primanjkljaja izključno posledica višje tekoče porabe, predvsem zaradi višjih stroškov dela ob spremembi plačnega sistema. Rast prihodkov se je upočasnila, deloma zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti, deloma pa zaradi zmanjšanih sredstev iz evropskih virov.
Interventni ukrepi letos niso bistveno vplivali na proračunski saldo. Ukrepi za sanacijo poplav so bili večinoma financirani iz namenskih virov, ukrepi za omilitev posledic epidemije in draginje pa so se zaključili lani.
V zadnjih štirih letih so bili proračunski odhodki brez interventnih ukrepov povprečno za 750 milijonov evrov nižji od ocen, ki so služile kot osnova za naslednje proračune. Fiskalni svet opozarja, da to ni posledica ukrepov za šoke, temveč neustreznega načrtovanja redne javne porabe.
Precenjevanje načrtovane porabe prinaša več težav: zmanjšuje verodostojnost proračuna, spodbuja manj odgovorno porabo, otežuje prikaz dejanskega stanja sredstev in slabi dolgoročno načrtovanje, saj preloži razpravo o dolgoročnih izzivih na prihodnje vlade.
Fiskalni svet poudarja, da mora biti proračunsko načrtovanje previdno, da omogoča odziv na manj ugodne makroekonomske razmere. Realno in preudarno načrtovanje je ključnega pomena za pregledno in učinkovito upravljanje javnega denarja, zlasti v času negotovih gospodarskih razmer in dolgoročnih izzivov.
