Izmed sto zaposlenih jih vsak dan bolniško odsotnost uveljavlja približno šest. V zadnjih desetih letih so stroški za nadomestila zrasli z 216 milijonov evrov na 620 milijonov. Razlogov za povečevanje izdatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki krije bolniške odsotnosti daljše od 30 dni, je več.
Razlogi za daljše bolniške odsotnosti
Eden od dejavnikov so čakalne dobe, ki podaljšujejo bolniške staleže, vendar to ni edini vzrok. Leta 2014 je bilo na bolniškem več kot eno leto okoli 3500 oseb, do leta 2024 pa je to število naraslo na skoraj 10.000. Po besedah Ane Vodičar iz ZZZS je Slovenija edina država brez zakonske omejitve trajanja bolniške odsotnosti. “V posameznih primerih bolniški stalež traja že več kot 13 let,” je opozorila.
Predlog zakonske omejitve trajanja bolniške
Po besedah Vlaste Mežek z ministrstva za zdravje razmišljajo o uvedbi omejitve trajanja bolniškega staleža na dve leti, z možnostjo izjem za specifična bolezenska stanja, ki jih določi stroka.
Težave z vračanjem na delo
Darja Molan iz Europe Donne je poudarila, da prilagoditve delovnega mesta lahko trajajo tudi do šest mesecev, kar dodatno otežuje vračanje bolnikov na delovno mesto.
Predlogi za celostno obravnavo bolnikov
Na ministrstvu za zdravje pripravljajo zakon, ki bi poenotil delovanje zdravniških komisij ZZZS in invalidskih komisij pokojninskega zavoda. Cilj je vzpostaviti skupen program za celostno obravnavo bolnikov z enotnimi pravili. Mežek je pojasnila, da bi nov sistem temeljil na ugotavljanju, katere delovne naloge je posameznik še sposoben opravljati po bolezni ali poškodbi. Obenem bi za vsakega bolnika pripravili načrt vračanja na delo, ki bi moral biti zaključen v treh mesecih.
Kritika enotnega izvedenskega organa
Metoda Dodič Fikfak, specialistka medicine dela, opozarja, da vzpostavitev enotnega izvedenskega organa ne bo zadostna rešitev. “Potrebne so temeljite sistemske spremembe, ki bi urejale vse vidike vračanja na delo,” je poudarila. Poleg tega jo skrbi pomanjkanje strokovnjakov v Sloveniji, saj se trenutno o invalidnosti in delovni zmožnosti odloča po različnih merilih.
Predlagane spremembe tako uvajajo celostni pristop k reševanju problematike, vendar še vedno puščajo odprta vprašanja glede izvedbe in strokovne podpore.
