Predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga je pripravila skupina strank tretjega političnega bloka – NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica – je sprožil ostre politične in strokovne odzive. Predlagani ukrepi posegajo na področja davkov, pokojnin, kmetijstva in gospodarstva, mnenja o njihovih učinkih pa so zelo deljena.
Na Inštitutu Razvojnik ocenjujejo, da zakon odpira vprašanja previsokih davčnih obremenitev in lahko prispeva k boljšemu poslovnemu okolju, vendar opozarjajo, da morajo biti davčne razbremenitve usklajene z odgovornim upravljanjem javnih financ. Po njihovem bi se pozitivni gospodarski učinki pokazali šele dolgoročno, medtem ko bi se proračunski izpad občutil takoj.
Precej bolj kritičen je Fiskalni svet, kjer ocenjujejo, da bi zakon brez dodatnih finančnih virov letni javnofinančni primanjkljaj povečal za okoli 900 milijonov evrov. Opozarjajo, da bi to lahko oslabilo stabilnost države in zmanjšalo sposobnost odzivanja ob prihodnjih krizah. Do predloga so kritični tudi v Svobodi. Alenka Bratušek meni, da zakon večinoma koristi najpremožnejšim, medtem ko mladi in srednji razred od njega ne bi imeli večjih koristi. V stranki opozarjajo tudi na tveganja za javno zdravstvo in stanovanjsko politiko.
Nasprotovanje prihaja tudi iz podmladkov SD, Levice in Piratov, predvsem zaradi predloga uvedbe študentskega samostojnega podjetnika. Po njihovem bi tak ukrep povečal prekarno delo in zmanjšal delavske pravice mladih.
Na drugi strani kmetijske organizacije predlog podpirajo, saj v njem vidijo možnost administrativne razbremenitve kmetij. Menijo, da bi spremembe olajšale poslovanje predvsem manjšim kmetijam ter spodbudile lokalno pridelavo hrane.
Močno proti so tudi sindikati, ki opozarjajo, da predlagani ukrepi slabijo socialno državo in povečujejo koristi kapitala na račun delavcev. Napovedali so možnost ostrejših sindikalnih aktivnosti, če zakon ne bo deležen širšega socialnega dialoga. Razprava se nadaljuje tudi v državnem zboru, kjer je bil del zakonodajnega paketa že zavrnjen, kar kaže na pomanjkanje politične podpore za sprejetje zakona v sedanji obliki.
