Možganska kap v Sloveniji vsak dan prizadene deset ljudi, oziroma 4000 ljudi na leto. V prvih treh tednih po možganski kapi umre okoli 30 odstotkov bolnikov, 30 odstotkov jih po kapi dobro okreva in nimajo večjih težav, okoli 40 odstotkov pa jih ostane bolj ali manj prizadetih.
Eden izmed pogostejših vzrokov tveganja je visok krvni tlak, sladkorna bolezen, visoka raven holesterola, atrijska fibrilacija, visoka zožitev notranje karotidne arterije, miokardni infarkt, telesna neaktivnost, čezmerno pitje alkohola, nepravilna prehrana stres in debelost.
Najbolj ključno je bolezen prepoznati in ukrepati pravočasno, saj neukrepanje vodi v večje in hujše posledice, tudi invalidnost.
Velika večina možganskih kapi se zgodi v domačem okolju in zato moramo vsi poznati opozorila, ki kažejo, da se nekaj dogaja. Najenostavneje ta opozorila povzema akronim GROM.
Po zadnjih podatkih lahko ugotovimo, da so glede možganske kapi tako rekoč vse občine v Pomurju nad slovenskim povprečjem. Temeljni razlog, da so prebivalci vzhodne Slovenije slabšega zdravja od prebivalcev zahodne, so po mnenju stroke ekonomsko-socialne razmere.
