Ministrstvo za infrastrukturo je v medresorsko usklajevanje dalo osnutek zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. V primeru ugotovljenega tveganja pri oskrbi z energijo so med drugim predvideni ukrepi za zmanjšanje porabe plina in elektrike in za zagotovitev dobav ter državno jamstvo za nakup plina zunaj EU.
Glede na osnutek, pripombe na katerega ministrstvo pričakuje do 26. septembra, bo lahko vlada v primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z električno energijo in plinom razglasila višjo ali nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo.
Nižja stopnja tveganja bo pomenila pripravo na krizo na področju oskrbe z energijo ter med drugim obveščanje energetskih družb in odjemalcev, naj se pripravijo na krizne razmere in izvedejo možne ukrepe.
Ne bodo uporabljala določila iz okoljevarstvenih dovoljenj
V času razglašene višje stopnje tveganja se pri obratovanju elektrarn ter naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike in drugih naprav, za katere je potrebno okoljevarstveno dovoljenje, zaradi zamenjave goriva ne bodo uporabljala določila iz okoljevarstvenih dovoljenj glede goriva in mejnih vrednosti emisij. Od določil okoljevarstvenih dovoljenj bodo lahko odstopali, dokler ne bo napovedano preseganje alarmnih vrednosti žveplovega dioksida ali dušikovega dioksida v zraku ali bodo te že presežene.
Poleg tega bo lahko v času razglašene višje stopnje temperatura Save pod Nuklearno elektrarno Krško (Nek) od 1. oktobra do 31. aprila za 3,5 stopinje Celzije višja od temperature reke na odvzemu za potrebe Neka. To je 0,5 stopinje Celzija višje, kot je določeno sicer.
Na področju plina bo moral nosilec bilančne skupine zagotoviti skladiščenje plina v drugih državah članicah EU na 1. november tekočega leta v obsegu, ki bo enak vsaj 15 odstotkom povprečne letne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v Sloveniji v zadnjih petih letih. Predvidenih je do 300 milijonov evrov državnih jamstev za nakup plina v državah izven EU.
