Maríjino vnebovzétje je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani danes obhajajo. Je eden izmed največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v apostolskih časih. Na ta dan se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa.
Leta 1950 je papež proglasil versko resnico: »Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.« Ta dogma velja v Rimskokatoliški cerkvi, vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej.
V Sloveniji je največ Cerkva poimenovanih po Mariji, kar kaže na dejstvo, da smo Slovenci z Marijo zelo povezani in nam je njena vloga zelo blizu.
Obenem pa ta praznik odpira pomembno vprašanje, kako izrednega pomena je vloga matere in žene v človeškem življenju. Obenem pa praznik poudarja tudi pomen veličine in skrb za človeško telo.
Od leta 1992 dalje je Marijino vnebovzetje tudi v Sloveniji dela prost dan. Slovenski kristjani na ta dan množično romajo na Brezje na Gorenjskem, Ptujsko goro in Sveto goro nad Gorico.
