Pred 34 leti je tedanja slovenska skupščina sprejela in razglasila ustavo Republike Slovenije. Ob dnevu ustavnosti predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin opozarja, da se nahajamo v občutljivem obdobju, ko demokracija v zahodnem svetu doživlja določeno nazadovanje.
Prav leta po osamosvojitvi, 23. decembra 1991, je Slovenija postala samostojna tudi v pravnem smislu. Takrat je bila sprejeta ustava, ki velja kot najvišji pravni akt države. Temelj za slovensko ustavo je predstavljala t. i. “pisateljska ustava”, ki je nastala leta 1988 v okviru Društva slovenskih pisateljev.
Leta 1990 se je priprava ustavnega besedila preselila v slovensko skupščino, natančneje v njeno ustavno komisijo, ki jo je vodil France Bučar. Avgusta istega leta je komisija oblikovanje osnutka zaupala strokovni skupini s predstavniki različnih področij.
Skupino je vodil poznejši ustavni sodnik Peter Jambrek, ki je poleti 1990 nekaj dni preživel na Podvinskem gradu, kjer so v petih dneh pripravili končni osnutek ustave. Ta je bil nato predložen skupščini, ki je skupaj s predlogom ustavnega zakona za izvedbo ustave novo ustavo slovesno razglasila še isti dan.
Čeferin: demokracijo je treba ves čas varovati
Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin je ob slavnostni seji ob dnevu ustavnosti opozoril, da demokracija ni imuna na tveganja in da jo je potrebno nenehno varovati. Med večjimi izzivi je izpostavil širjenje lažnih novic, ki vplivajo na demokratične procese, vključno z volitvami. “Želel bi si, da bi se politični akterji tem praksam vzdržali, vendar je to verjetno utopično,” je dejal.
Čeferin je poudaril, da trenutno ni razlogov za skrb glede varstva človekovih pravic v Sloveniji, a je opozoril na nevarnosti, ki se že pojavljajo v nekaterih drugih evropskih državah, kot so Madžarska, Poljska ali ZDA. Posebej je izpostavil krepitev izvršilne oblasti na račun drugih vej oblasti.
Veliko tveganje predstavljajo tudi izpodbijanje zaupanja v sodstvo in druge institucije ter spreminjanje zakonov na hitro, brez strokovne podlage. “Ko se zaradi političnih razlogov ali za zadovoljitev nezadovoljnih množic hiti s spremembami, se lahko pojavijo resne napake. Zato je pri takih ukrepih potrebna previdnost in premišljenost,” je dodal.
Pred volitvami, ki bodo v Sloveniji marca, je Čeferin izpostavil pomen spoštovanja ustavnih določb, ki varujejo demokratično družbo in pravno državo. Ob tem je pozval državljane k aktivni udeležbi na volitvah, k iskanju informacij tudi iz drugih virov, ne le družbenih omrežij, ter k kritičnemu premisleku o prebranem. “Koristno bi bilo, če bi se več ljudi seznanilo tudi s zgodovinskimi knjigami, saj se zgodovina pogosto ponavlja, iz nje pa se lahko marsikaj naučimo,” je zaključil.
