Raziskava, ki jo je opravil Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana ugotavlja, da se je v konec februarja in v začetku marca zelo povečalo število Slovencev, ki so zaskrbljeni za svoja življenja ali življenja svojih bližnjih. Zaskrbljenost je izrazilo kar 53 % vprašanih, delež tistih, ki (sploh) niso zaskrbljeni, pa je v preteklem mesecu padel s 37 % na 22 %. Povečanje deleža tistih, ki jih za svojo prihodnost skrbi je mogoče pripisati vojaškemu spopadu v Ukrajini.
Kljub strahu in negotovosti zaradi političnih in varnostnih razmer v Evropi pa pesimizem zaradi koronavirusa upada. Še januarja je bilo 46 % vprašanih mnenja, da se bo kot posledica koronavirusa naše življenje trajno spremenilo na slabše, v tem mesecu pa je delež upadel na 42 % .
Prav tako kontinuirano narašča tudi delež tistih, ki zaupajo vladi, da bo sprejela prave odločitve za našo državo. Delež slednjih je od novembra narasel za 12 odstotnih točk (s 16 % na 28 %), v preteklem mesecu pa za 5 odstotnih točk.
Se bomo še kdaj vrnili v normalno življenje?
Raziskava je skušala ugotoviti tudi, kdaj ljudje pričakujejo normalno življenje brez ukrepov, ki so povezani z epidemijo koronavirusa. Približno deset odstotkov vprašanih pričakuje, da se bo to zgodilo v roku meseca dni, petina pa najkasneje v dveh mesecih. Najkasneje čez pol leta povratek v normalno življenje pričakuje 47 % vprašanih, najkasneje čez leto dni pa 63 %.
Dobra petina vprašanih meni, da bo povratek v stare tirnice trajal še več kot leto dni, kar 15 % pa je prepričanih, da naša življenja ne bodo več nikoli enaka kot pred epidemijo.
Prebivalci Slovenije so zelo razdeljeni glede mnenja, ali je vlada pravočasno, prezgodaj ali prepozno sprostila ukrep PCT za večino javnih prostorov. Tretjina vprašanih pravi, da je bil ukrep sproščen prepozno, 28 %, da je bil sproščen pravočasno, 27 % pa, da je bil sproščen prezgodaj.
