Zavetišča za živali v Sloveniji se že dalj časa soočajo z naraščajočimi finančnimi obremenitvami, kar še dodatno poudarja aktualna razprava o noveli zakona o zaščiti živali. Predlagane spremembe prinašajo nov model financiranja, ki bi lahko bistveno vplival na delovanje zavetišč in oskrbo zapuščenih živali.
Ključne težave v sedanjem sistemu
Kot pojasnjuje vodja Zavetišča za živali Maribor, Katja Ferlič Jovan, zavetišča trenutno krijejo večino stroškov oskrbe zapuščenih živali po prvih 30 dneh, ko občine prenehajo financirati njihovo oskrbo. To predstavlja velik finančni pritisk, saj stroški v obdobju od 30. do 120. dneva padejo izključno na pleča zavetišč.
Predlog nove zakonodaje
Po predlogu nove zakonodaje bi občine financirale oskrbo zapuščenih živali prvih 60 dni, nato bi stroške do 180. dneva prevzela država. Po tem obdobju bi se stroški delili med državo (80 %) in zavetišča (20 %). Če bi bila žival oddana v začasno skrbništvo, pa bi stroške dodatnih 180 dni še vedno v celoti pokrivalo zavetišče.
Nujnost naslavljanja vzrokov za zapuščanje živali
Ferlič Jovan izpostavlja, da je pomembno reševati vzroke za zapuščanje živali, saj trenutno nihče sistematično ne preverja pogojev za njihovo imetje. Brez tega ukrepa se bodo težave v zavetiščih zgolj poglabljale, kar se že kaže pri mačkah, kjer so zaradi omejenih kapacitet pogosto primorani zdrave odrasle mačke vrniti v okolje.
Dodatni ukrepi in letni prispevek za lastnike psov
Predlog o uvedbi letnega prispevka za lastnike psov je sprožil različne odzive. Prispevek sicer ni namenjen zavetiščem, temveč razbremenitvi občin, ki financirajo oskrbo zapuščenih živali. Kljub temu Ferlič Jovan poudarja, da bi moral sistem financiranja omogočiti boljše možnosti za sterilizacijo živali in s tem preprečevanje nenadzorovanega razmnoževanja.
Kaj lahko storimo?
Zavetišča za živali potrebujejo dolgoročne rešitve, ki bodo omogočile stabilno financiranje in obravnavo naraščajočega števila zapuščenih živali.
