V strugi reke Drave in njenih akumulacijskih jezerih se nabirajo velike količine mulja, kar povzroča številne težave. Zamuljenost zmanjšuje energetski potencial reke, saj ovira delovanje hidroelektrarn, hkrati pa povečuje poplavno ogroženost ob močnejših nalivih, saj zmanjša prostornino akumulacijskih jezer pred hidroelektrarnami.
Na Direkciji RS za vode pojasnjujejo, da se je problematika mulja izrazila predvsem po izgradnji hidroelektrarn. Čeprav še ni oblikovane enotne strategije za celovito reševanje te težave, potekajo priprave splošnih ciljev v okviru bilateralnih sodelovanj. Ti cilji naj bi zagotovili trajnostno in čezmejno upravljanje sedimentov.
Direkcija izpostavlja, da je odstranjevanje mulja potrebno le, kadar ta zmanjša pretočnost rečne struge ali poslabša stanje voda. Po Zakon o vodah je upravljanje z vodami naloga države, ki je odgovorna tudi za odstranjevanje sedimentov. Kjer je proizvodnja električne energije koncesionirana, to dolžnost opravlja koncesionar.
Družba Dravske elektrarne Maribor, ki ima koncesijo za rabo reke Drave, opozarja na negativne vplive sedimentov v akumulacijskih jezerih. Mulj zmanjšuje kapaciteto teh jezer, kar otežuje prilagajanje proizvodnje električne energije obdobjem z višjo porabo. Poleg tega manjša zmogljivost akumulacij vpliva tudi na poplavno varnost, čeprav iz družbe pojasnjujejo, da niti izpraznjene akumulacije ne bi bistveno omilile poplavnih valov ob močnih nalivih.
